Naše mnenje šteje! Otroci želijo biti slišani in upoštevani

Želimo si, da nas učitelji ne bi obravnavali diskriminatorno (na podlagi spola), da bi lahko odločali o tem, kaj bomo jedli za malico in soustvarjali jedilnik, da bi bilo preverjanje znanja vnaprej določeno, da ocene med bolj pomembnimi (matematika, tuji jezik …) in manj pomembnimi predmeti (športna vzgoja …) ne bi bile enakovredne, želimo si šolskega psihologa, ki bo imel čas za nas in nas poslušal, želimo si prenovljenih igrišč in krajših šolskih ur ... Tak je del aktualne razprave otrok, ko gre za njihovo udeleževanje in obravnavo v okviru šolskega sistema.

Zveza prijateljev mladine Slovenije že več desetletij intenzivno deluje na področju otrokovih pravic. Ena od pravic, ki ji namenjajo še posebno veliko pozornosti, je pravica otrok do participacije. Na ravni EU gre za eno od prioritet, a pri nas je "pomembna" zgolj na ravni razpravljanja, medtem ko v praksi ni zaživela. Projekt Naše mnenje šteje! želi to spremeniti in med otroki vzpostaviti zavedanje o pravici aktivnega sodelovanja v družbenem in političnem življenju.

Pred nekaj dnevi je v Ljubljani potekala zaključna razprava projekta, kjer so mladi oblikovali svoje predloge o participaciji v šoli, na področju zdravstva, v lokalni skupnosti in na sodišču. Udeležili so se je tudi strokovnjaki področij, o katerih so zbrani mladi oblikovali svoje predloge, v svoji sredini pa so pozdravili tudi ministra za pravosodje Marjana Dikaučiča, državnega sekretarja na ministrstvu za zdravje Franca Vindišarja, namestnika varuha človekovih pravic Jožeta Ruparčiča.

Izkušnja aktivnega državljana

"Otrokom želimo omogočiti izkušnjo aktivnega državljana, izkušnjo biti slišan in upoštevan, jih naučiti strpnosti in komunikacije ter sodelovanja drug z drugim," je zbranim pojasnila namen projekta Breda Krašna, generalna sekretarka Zveze prijateljev mladine. "Oblikovani predlogi bodo zapisani v belo knjigo ZPMS o uresničevanju pravice otrok do participacije, ki bo vključevala konkretne predloge, mnenja, pobude za izvajanje participacije otrok. Ta bo v prihodnje lahko služila kot izhodišče za pripravo kakovostne nacionalne strategije o participaciji otrok."

Kot zelo problematično in otrokom neprijazno področje so se izkazali sodstvo in upravni postopki. Tako so mladi svoje zahteve povzeli: "Želimo si, da bi bili sodni postopki, v katere smo vključeni, prilagojeni otrokom, da jih lahko razumemo, želimo si, da nas sodniki jemljejo resno, želimo si zagovornika, ki bi nas spremljal skozi celotni sodni postopek. Želimo si vključitev pravnih vsebin v program Državljanska in domovinska vzgoja ter etika." Bili so tudi enotnega mnenja, da je predlagana pravna enakopravnost pri šestnajstih letih prezgodnja, prav tako, kar se tiče volilne pravice. "Težko je pri šestnajstih ločiti resnico od neresnice, ko gre za politiko. Zato naj ostane volilna pravica od osemnajstega leta," je v imenu svoje skupine povedal srednješolec Simon.

O participaciji otrok v lokalnih skupnostih je predloge, spisane v sodelovanju s strokovnjaki, predstavila Anabel iz Kopra. "Vsi naši predlogi se združujejo v enega velikega in to je želja, da bi bili bolj vključeni v odločitve, ki se sprejemajo v neki občini. Torej mlajši od 18 let želijo, da bi sodelovali pri odločitvah o prihodnosti kraja. Lahko bi se opravile ankete, morda bi lahko prišli na sestanek k županom. Želimo si tudi, da bi zavrnjene predloge in želje otrok tudi pojasnili. Hkrati pa nam je jasno, da ko osvetlimo težavo, ponudimo tudi rešitev. Predlagamo tudi, da bi vsaka občina imela svoj otroški občinski svet."

Želijo si ocene psihičnega zdravja

Ko gre za zdravstveni sistem, si otroci želijo, da bi v redni zdravstveni sistematski pregled vključili tudi pogovor s psihologom za oceno psihičnega zdravja. Želijo si več predavanj na temo bolezni in odvisnosti, dostopne in brezplačne svetovalne pomoči in biti vključeni v lastno zdravljenje in odločati o svojem zdravju. Franc Vindišar je predloge komentiral in osvetlil nekaj že začetih akcij: "Stanje v družbi je bilo zaradi epidemije zelo zahtevno, otroci in mladostniki ste bili takrat prikrajšani za tisto, kar vam najbolj pritiče - to je šolanje in da se družite. To vam je bilo odvzeto. Procent samomorov med mladimi je bil visok. Odločitev, da se takoj pristopi na pomoč pri duševnem zdravju, je bila edina pravilna. Uspeli smo zagotoviti takojšnjo pomoč s centri za duševno zdravje. Prepričan sem, da so centri, ki so razpršeni po celi državi, dobra odločitev. Kajti duševno zdravje je vsaj tako pomembno, če ne celo še bolj, kot so fizične poškodbe. Pomembne so preventivne akcije, s katerimi lahko preprečimo najhujše diagnoze. Slovenija s svojim zdravstvenim sistemom skrbi za otroke posebej. Mreža šolskih dispanzerjev je nekaj, kar ni povsod po svetu. To je ena od zelo dobrih stvari, ki jih v Sloveniji imamo."

Osnutek bele knjige s teoretičnimi predlogi in opredeljenimi nameni in cilji je že pripravljen. Zdaj bo dopolnjen še s konkretnimi spodbudami mladih in mnenji strokovnjakov, oblikovalci politik in civilne družbe. Kmalu bo nastal dokument, ki bo postavil temelje kakovostnega sodelovanja otrok v številnih zadevah, pomembnih za njihovo življenje.​​