Miša Pušenjak
Pridelava zelenjave običajno zahteva kar nekaj časa in dela, se pa najdejo zelenjadnice, ki dajejo na vrtu pridelek kar nekaj mesecev. Pridelujemo jih lahko v loncih, na balkonih in terasah, na visokih gredah ali v rastlinjakih. Lahko jih posadimo celo na okrasne gredice, saj so lepe in užitne.
Blitva ali mangold namesto špinače in še več
Špinača je že od nekdaj znana kot zdrava zelenjava za tiste, ki želijo biti močni in zdravi. A ima eno napako, pridelujmo jo lahko samo v kratkem dnevu, torej zgodaj spomladi in v jeseni. A ljubitelji špinače, nič skrbi. Namesto nje lahko poleti pridelujmo kar nekaj rastlin. Zagotovo najbolj poznana je blitva ali mangold.
Je zelo uporabna in resnično dokaj enostavna rastlina. Posadimo sadiko ali dve, pa imamo vse leto veliko koristnih vitaminov na mizi. Blitva je lahko v različnih barvah, njeno listje je zagotovo lep okras tudi na okrasnih gredicah in v balkonskih posodah. Več listov boste porezali, višji pridelek bo dala.
Uživanje domače, sveže zelenjave zagotovo odtehta delo, čas in strošek.
Blitvo sejemo vse od sredine aprila naprej neposredno na stalno mesto. Vendar je v tem primeru posevek pogosto treba redčiti. Izpuljene rastline lahko podarimo sosedom, mlade rastline pa so odlične tudi v mešanih solatah. Še bolje je vzgojiti sadike s koreninsko grudo in posaditi na stalno mesto na vrtu, okrasni gredici ali v lonec. Sadimo jo lahko praktično vse leto, sploh še ni prepozno.
Kako obogatiti zemljo?
Blitva naredi veliko listne mase, zato zahteva veliko hranil. Na vrtu jo pognojimo z organskimi gnojili, sodi na 1. poljino, potrebuje 2,5 litra do 3 litre hlevskega gnoja na kvadratni meter, 10 do 15 litrov komposta na kvadratni meter ali kvalitetna paletirana organska gnojila. Če sadimo v lonce, je potrebno redno dognojevanje.
Vendar pozor, če ste gredice že pognojili, na njih pa pridelali grah, zgodnji krompir ali pa so vam škodljivci posevek uničili, seveda ni potreben celoten odmerek. Samo nekaj malega dodajmo, saj je blitva res zelo požrešna rastlina. Ni čudno, saj naredi veliko listov.
Blitva potrebuje 40 centimetrov med vrstami in vsaj toliko tudi v vrsti. Nima visokih zahtev po vodi, seveda pa je za višji pridelek v suši potrebno zalivanje. Še nekaj vode boste privarčevali, če boste blitvo obdali z zeleno zastirko (pokošena trava).
Rade jo napadejo uši, a samo, če vremenske razmere zanjo niso ugodne. Najlažje jih odpravimo tako, da napadene liste kar porežemo. Vedno režemo posamezne liste, tako ostane na vrtu celotno rastno sezono. Vsekakor pa je treba blitvo pustiti tudi čez zimo, saj jo spomladi še velikokrat porežemo, preden zacveti. V loncu lahko ob blitvi posejemo še novozelandsko špinačo, saj je to plazeča rastlina, ki porabi še prostor pod loncem. Na vrtu jo lahko sadite pod paradižnik, saj se z njim dobro razume.
Še dve špinačnici za vroči del poletja
Mnogi poleti zelo pogrešate špinačo. Kot je že napisano, je to rastlina za jesen, zimo in pomlad, poleti pa skoraj brez pridelka takoj zacveti. Še iz dveh poletnih vrtnin lahko pripravimo jed, ki ji lahko rečemo špinača, pa tudi špinačne juhe in vse ostale jedi lahko pripravimo prav enako, skoraj brez drugačnega okusa, in sicer poleg blitve, ki je meni najljubša, saj je res rastlina vseh štirih letnih časov. Prva je novozelandska špinača, ki sem jo na hitro že omenila, druga pa je malabarska špinača.
Novozelandska in malabarska špinača se dobro obneseta v vročem poletju.
Novozelandska špinača je zelo hvaležna vrtnina posebej v vročem delu poletja. Ta rastlina se plazi, zato jo lahko uporabljamo kot podrast, zastirko pod paradižnikom. Prav tako pride prav v loncih in koritih in seveda na visokih gredah, kjer se preveša in skoraj ne porabi prostora. Njena dobra lastnost je, da v vročini res naredi veliko listja, bolj jo režemo, več se obrašča. Lahko jo sejemo neposredno na stalno mesto, vseeno pa ostajam pri svojem mnenju, da je vzgoja preko sadik lažja, hitrejša in daje viški pridelek. Ima še eno dobro lastnost, zelo rada se sama zaseje, zato boste v naslednjih letih imeli dovolj sadik tudi na gredicah, kjer je rasla prejšnje leto. Ne potrebuje veliko vaše skrbi, celo uši jo le redko najdejo, zato je res rastlina za začetnike. Samo poznati jo morate in posejati.
Malabarska špinača je za razliko od prejšnje vrtnine rastlina, ki potrebuje oporo in napolni mesta v višini. Na visokih gredah sicer lahko prav tako raste na robu in jo pustimo navzdol, a se bolje počuti ob opori. Ta je lahko vrvica, mreža, plot … Ne potrebuje naše pomoči, morda na začetku, da najde oporo.
Kasneje se bo sama ovijala. Jemo njene mlade poganjke in seveda liste. Sama imam namen, da bi enkrat njene plodove uporabila tudi za barvanje velikonočnih pirhov. So zelo temni, barviti.
Lahko jo posejemo nekam v fižolovo žičnico, če so polži povsem uničili rastline. Prav tako bo dobro uspevala v toplem, vročem poletju. Do zdaj na njej nisem opazila škodljivcev.
Listnati ohrovt je prava super hrana z domačega vrta
V zadnjih letih številni prehranski strokovnjaki tako radi pišejo o super živilih. Po večini omenjajo številne eksotične sadeže in rastline. Zelo redko kdo omenja zelo preprosto in res odporno vrtnino, listnati ohrovt. Pa se zagotovo lahko meri z vsemi, zdaj tako modernimi eksoti.
Tudi listnati ohrovt najdemo v različnih barvah in oblikah. Je mogočna rastlina, ki potrebuje vsaj 50 cm prostora v vrsti in med vrstami. Prav tako sodi med vrtnine, ki jih pridelujemo na 1. poljini, gnojeni z organskimi gnojili.
Liste lahko trgamo in uporabljamo v številnih zelenjavnih jedeh vse poletje. Listnati ohrovt zagotovo ne pomrzne, pa naj bodo zime še tako mrzle, snežene, mokre ali suhe. Zato je ena izmed pomembnih vrtnin na zimskem vrtu. Zelo redko ga napadejo škodljivci, bolezni pa praktično ne. Zato je to zelo primerna vrtnina za začetnike in tiste, ki nimajo veliko časa.
Listnati ohrovt in njegovega najbližjega sorodnika brstični ohrovt sejemo prav zdaj, lahko pa tudi že presajate sadike.
Peteršilj je nepogrešljiv
Še ena vrtnina, ki jo lahko sejemo tudi v lonce, posadimo v posode ali na okrasne gredice. Verjetno ni vrta brez peteršilja. V zadnjih letih se pojavlja z njim kar nekaj težav, saj je to vrtnina, ki za uspešno kaljenje potrebuje topla tla. Mnogi pa menijo, da sodi peteršilj med vrtnine, ki jih sejemo najprej.
Spomladi namesto hitre setve na prosto posejemo peteršilj na toplem v lončke. Za eno sadiko posejemo več semenk. Bolje kali na svetlem kakor v temi, zato setve ne prekrijemo z zemljo. Z kakšno desko označimo vrstice, naredimo povsem plitke majhne jarke. V te lahko pridno nasujete nekaj zemlje za rože. Potem posejte seme, naj bo nekoliko gostejša setev, kot menite, da je prav. Vse skupaj pritisnite ob zemljo, ne smete pa semen pokrivati z zemljo. Da ga ne pojedo ptiči, ga do vznika prekrijemo z agrokopreno. Lahko pa je to tudi protiinsektna mreža oziroma kakšne stare zavese.
Peteršilj povsem brez težav prezimi na prostem.
Korenasti peteršilj ne prenaša gnojenja z gnojem. Lahko ga gnojimo s kupljenimi organskimi gnojili – peleti ali domačim kompostom, ki ga dodamo nekje do 5 litrov na kvadratni meter.
Če se pojavi pepelasta plesen, liste preprosto porežite, s curki vode operite in kasneje s curki vode ščitite tudi mlade liste. Lahko jo ustavite tudi s pripravkom iz sode bikarbone, žveplenimi listnimi gnojili ali pripravkom iz trgovine, ki vsebuje kalijev bikarbonat. Peteršilj povsem brez težav prezimi na prostem, zato ga pustite vsaj vrstico na vrtu čez zimo. Zagotovo pa je smiselno, da si ga v septembru nekaj rastlin presadite v lonce. Te pustite na prostem vse do prvega mraza. Potem jih imejte v neogrevanem, svetlem prostoru. Vso zimo boste tako imeli zelene lističe za zimske juhe.
Uživanje domače, sveže zelenjave zagotovo odtehta delo, čas in strošek, ki ga imamo z njo. Pa čeprav je to samo lonec peteršilja ali ena blitva med okrasnimi rastlinami v loncu. Poskusite, za omenjene rastline še ni prepozno.
