Nasveti Miše Pušenjak: Pripravki, ki rastlinam na vrtu blažijo stres

Vremenske spremembe prinašajo točno to, kar letos vidimo že od konca zime. Ves čas je vreme ekstremno - ali je prehladno, ali pretoplo, ali premokro, no, zdaj je prišla še vročina. Tej žal pogosto sledi tudi toča. Vsem nejevernim Tomažem je, upam, narava dokazala, da vremenske spremembe res so in res delajo škodo tudi pri nas. Kaj torej lahko naredimo?

Za vrt skrbimo vse leto

Največ lahko naredimo s tem, da skrb za zemljo ostaja naša prva skrb tekom celega leta. Zemlja, ki vsebuje dovolj organske snovi (od štiri do osem odstotkov), je prvi pogoj, da rastline lažje prestanejo stresna vroča obdobja. Vedno se vprašajte, ali je treba za pobiranje pridelka stopiti na gredice. Mnogi menijo, da lahko brez skrbi hodijo po suhi, zbiti zemlji. Pa ni tako. Tudi ko je zemlja presuha, s hojo po njej lomimo, kvarimo njeno strukturo, včasih celo bolj kot takrat, ko je mokra.

Druga pomembna obramba je pravilno gnojenje. Mnogi se ne zavedajo, da je rastlina, ki ima na razpolago preveč dušika, ne glede na to, ali je njegov izvor organski (gnoj, kompost …) ali mineralni, veliko bolj žejna in veliko slabše prenaša vročino. Ko se pričnejo visoke temperature, običajno vse rastline avtomatsko upočasnijo rast, zaprejo listne reže in mnogi se ustrašijo. Posebej kapusnice se ves čas vročine sploh ne spremenijo. Mnoge zato premami in jih dodatno gnojijo z dušikom. S tem pa naredijo dvojno škodo, tudi za okolje, in rastline spravijo v dodaten stres.

Pomemben je začetek življenja rastlin

Še nekaj je pomembno narediti spomladi. Treba je poskrbeti, da bodo rastline razvile dovolj močan in globok koreninski sistem. To dosežemo s kvalitetnimi sadikami, v dovolj velikih lončkih, z dobro razvitim koreninskim sistemom, posaditi jih je treba pravočasno in ne pustiti zastarati. Z zgodnjimi setvami ne hitimo brez potrebe oziroma vrtnine, ki se bolje počutijo v hladnem delu leta (čebula, česen, grah, bob, solata …), sadimo dovolj zgodaj in ne zamujamo. Prepozno sajenje čebulčka, jarega česna … namreč za sabo potegne slabše razvit koreninski sistem, posledice pa so vidne vedno in predvsem v suši in vročini.

V času stresa (vročinskega ali katerega drugega) vrtnine potrebujejo veliko kalija. Imejte to v mislih že pri osnovnem gnojenju. Težave s pomanjkanjem kalija so še večje, kadar je zemlja preveč založena s fosforjem, pri plodovkah pa, kadar pretiravamo z uporabo kalcija. Tudi previsok ali prenizek pH vplivata na sprejem kalija v rastline.

Težave s kalijem najbolj pokaže paradižnik, predvsem v vročini. Paradižnik "noče zoreti", pravijo ljudje. Pri peclju ostaja zelen in trd, ob prerezu pa opazimo več belih trdih delcev, tudi z okusom nismo zadovoljni - vse to so znaki pomanjkanja kalija. Vsi, ki veste, da se vam to dogaja na vrtu, dodajte spomladi organskim gnojilom tudi kalijev sulfat. Pred analizo tal si upam reči nekje od 20 do 30 dag/10m². Tudi pepel služi temu namenu, a ga ne smemo dati več kakor 0,8 kg/10 m² - to naredimo spomladi. Zdaj lahko pomagamo samo z listnim gnojilom, ki vsebuje kalij.

Kako pomagati rastlinam

Kako pa reagirati v času vročinskega stresa? Predvsem pravočasno! Osnovno pravilo je, da imajo rastline dovolj vode. Namakanje je osnovni ukrep za blaženje vročinskega stresa. Prvo pravilo je, da tudi če je napovedan dež, namakanja ne izpustimo, torej zalivamo tudi tisti dan, ko so napovedane padavine, posebej če je količina vode v zemlji ves čas na robu pomanjkanja. Namakanje boste izpustili šele po padavinah. Prav letos imamo s tem veliko težav, namakanje je bilo že vsaj dva tedna nujno potrebno.

Ker se mnogi še vedno sprašujejo, naj vseeno ponovno povem, da je vedno bolj smiselno namakati zjutraj kot pa zvečer. Tisti, ki ste v službah, morate zvečer počakati, da se zemlja in rastline ohladijo. Prav tako je treba paziti, da zvečer ne namakamo s premrzlo vodo. Za večerno namakanje je treba vodo torej temperirati, jo ogrevati. Najlažje to naredimo tako, da imamo zbiralnik vode, po možnosti nekje v senci, vanj natočimo vodo iz podtalnice, studenca, potoka ali vodovoda, tam se greje. Vodo za namakalni sistem, cevi ali razpršilce uporabljamo iz tega zbiralnika.

Pa še ena nevarnost preži. Mnogi imate cevi napeljane preko travnika ali kako drugače čez dan izpostavljene soncu. V njih voda tudi zavre. Zato je prvi curek za rastline lahko nevaren. Pozorni bodite na to, da ga ne boste spustili direktno po njih. Pa vedite še nekaj, ko popoldan nevihte ohladijo ozračje, padejo na razgrete liste rastlin mrzle kaplje. Tudi to je stres.

Biostimulansi pomagajo

Stres rastlinam pomaga blažiti uporaba pripravkov, ki jim z eno besedo rečemo biostimulansi. Res lahko naredijo razliko in pomagajo rastlinam. Te pripravke je treba uporabiti pravočasno, če je le mogoče, že pred nastopom ekstremnih temperatur, 24 do 48 ur pred vročinskim valom. Potem jih tekom vročih dni uporabljamo redno, a ne prepogosto, enkrat na teden bo zadoščalo.

Pred vročinskim valom dajem prednost aminokislinskim pripravkom, če dodate še kakšno listno gnojilo, ki vsebuje kalij, bo še bolje. V času visokih temperatur uporabljajte raje pripravke, ki vsebujejo izvlečke morskih alg. Izmed domačih pripravkov so pred stresom primerne koprive, v času vročine pa čaj iz cvetov ognjiča ali pripravek iz regrata. Ko vročina mine, pričnemo ponovno z aminokislinami, od domačih pripravkov so to namočene koprive, s katerimi zalivamo. Pred tem - če je potrebno in je zemlja zbita, ker je niste želeli pokriti - so nujni okopavanje, zračenje in rahljanje zemlje.

Presajanje in setve v vročini

Vse setve zasenčite, saj seme pri temperaturah nad 30 ºC slabo kali, majhne kaleče rastline pa sonce pogosto kar požge.

Presajanje sadik je mogoče, saj predolgo čakanje velikokrat pomeni slabši pridelek. Presajamo zelo zgodaj zjutraj ali pozno zvečer. Dan pred tem gredice v globino pošteno namočimo, lahko pa tudi jamice, preden vanje posadimo sadiko, obilno zalijemo. Ko delo končamo, zalijemo celo gredico. Nikoli ne zalivamo samo rastlin ali vrste. Suha zemlja lahko zelo hitro ukrade vodo sadiki. Potem bodo v hladni jeseni težave.

Zastiranje tal

Po presajanju sadik je zastiranje tal nujno. Zaradi visokih temperatur je sprejem hranil v rastline običajno moten, posebej če rastejo na goli, nezastrti oziroma nezasenčeni zemlji. Zastirke imajo zelo pomembno vlogo pri premagovanju vročinskih in sušnih težav. Zmanjšujejo izhlapevanje vode, s čimer zmanjšujejo sušni stres, in prispevajo k varčevanju z vodo, preprečujejo zbijanje zemlje zaradi močnega sončnega obsevanja, predvsem pa omogočajo hladnejšo zemljo in s tem vsaj delno delovanje mikroorganizmov, posledično je rastlinam na razpolago vsaj nekaj hranil. Zastirke so lahko organske, naravne ali pa uporabite ustrezne folije. Tudi ovčja volna ali agrofilc sta na razpolago v Sloveniji. Pokrita zemlja je tista, ki koreninam rastlin omogoča dovolj ugodne pogoje za rast in razvoj.

Zelo sem vesela, da je v nekaterih kmetijskih trgovinah (tudi pri meni na Ptuju in v okolici) mogoče kupiti biorazgradljivo folijo, ki bo mnogim olajšala delo na vrtu, obenem pa ne bo škodila okolju. Tudi vi jo poiščite v najbližji kmetijski zadrugi.

Zastirke polagamo vedno v času, ko ima zemlja ugodnejšo temperaturo. Zdaj je to jutro, spomladi, ko je hladno, pa pozno popoldne. Opozarjam posebej na biorazgradljivo folijo, ki jo polagamo vedno zgodaj zjutraj; je namreč bolj raztegljiva kakor tista umetna, zato mora biti ob polaganju čim bolj hladno.