Branka Bezjak
Glivice na nohtih, nabuhli jeziki, zamaščene žile so podobe, med katerimi se moraš prebijati na nekaterih spletnih straneh, da lahko prebereš vsebino članka. Dnevno je povprečen človek izpostavljen kar 3600 oglasom, kažejo raziskave. Ne le na spletu, ampak tudi v aplikacijah na pametnem telefonu, televiziji, radiu, na ulici.
In seveda so oglasna sporočila še zmeraj zelo stereotipna. Tudi to se spreminja, a še prevladuje podoba ženske, ki skrbi za gospodinjstvo in otroke, ter moškega, ki skrbi za avtomobile, na primer. Moški se delu v kuhinji še najbolj približajo, ko na vrtu ležerno obračajo meso na žaru. Zato me je toliko bolj presenetil oglas, v katerem je fokus obrnjen. Ko je predstavnik močnejšega spola (še ena stereotipna zguljena fraza) tisti, ki mora biti povsod uspešen in še lep po vrhu. "Moški se morajo danes izkazati v vseh situacijah," se začne televizijski oglas, pri tem pa glavnega akterja najprej pokaže na sestanku v pisarni. To ne bi bilo nič nenavadnega, če ne bi šlo za reklamo za tablete, ki pomagajo okrepiti spolno moč. Morda pa se mora moški na tem področju res kdaj izkazati tudi med delovnim časom. Presenetilo me je, da je bila reklama prikazana sredi dneva, ravno v času, ko je na nedeljskih mizah tipičnega Slovenca (če ta sploh še obstaja) goveja juha. Običajno so oglase, povezane s spolnostjo, premikali na bolj pozne večerne ure. Toda dejstvo je, da lahko prav tisti, ki bi to tableto potrebovali, takrat reklamo spregledajo, ker že utrujeni dremajo na kavču pred televizorjem.
Moški, pokončno!
Vprašaš se sicer tudi, ali navedba v oglasu pomeni, da mora moški to tableto vzeti tudi preden denimo menja pokrov na straniščni školjki? Da smo pri vsebini oglasov precej senzibilni, kažejo objave primerov na spletni strani razsodišča pri Slovenski oglaševalski zbornici. To v skladu z oglaševalskim kodeksom ob prijavah presoja, kdaj oglasi vsebujejo nekaj, kar bi lahko bilo žaljivo za javnost in povzročilo "globoko ali množično prizadetost". Oglasi tudi ne smejo biti v nasprotju s samoumevno enakopravnostjo spolov, niti prikazovati moških, žensk ali otrok na žaljiv ali podcenjujoč način. Omenjeni televizijski oglas po mojem mnenju ni nič od tega. Razsodišče je denimo tudi v nekem drugem primeru, ko je šlo za pohištveno podjetje, odločilo, da v oglasu ni bilo neprimernega namigovanja na spolnost.
Računam, da še kreativni oblikovalci uvodoma omenjenih oglasov najdejo bolj okusne načine za nagovarjanje potencialnih kupcev.
