Orleki so ruda, ki je največ vredna

Nekdanji rudar Jože Potokar - Cvrčo v dokumentarnem filmu o glasbeni skupini Orlek govori o knapovščini, ki ga je naredila človeka. Naredila je tudi Orleke, ker je pač imela velik vpliv na kulturo, običaje in značaj Zasavcev. Socialno-glasbeni fenomen Orlek tudi zato traja že več kot trideset let. Z zgodbami o zasavskih rudarjih so osupnili in očarali Slovenijo, ponesli so jih v svet, nastopali so na skoraj vseh celinah. Scenaristka in režiserka filma Maja Pavlin je v zgodbo vnesla stare rudarske posnetke, pričevanja ljudi o življenju v Zasavju in o skupini, ki si je nadela ime po hribu nad Zagorjem. Ljudje so trdo delali in dobro živeli, vse je bilo prežeto z rudarstvom, ko pa so začeli zapirati rudnike, se je vse spremenilo, podjetja so propadala, naenkrat ni bilo služb, torej tudi ne denarja.

Od glasbe se v filmu najprej zasliši pesem Adijo knapi, najbolj znamenita od Orleka. "Samo nekaj let je še ostalo in gverk se bo zaprl. Za njim ostal bo spomenik na trgu in ob njem zarustan hunt. Donferca ne bo vozila kolma na štacjon, ampak bo utrujena krasila nov ajzenpon. Dvesto let je rod za rodom grizel v to zemljo. Dvesto let je rod za rodom preklinjal pod zemljo. Pesem krampov bo zamrla in kamerati se bojo razšli, nekam v kot v muzej se bo zadigal v štil popljuvan herc." Potem člani benda na pikniku, Vlado Poredoš grila čevapčiče, Jure Tori igra na harmoniko, pojejo refren pesmi Živela dolina Šentflorjanska. V svet grejo po travi do avtobusa, v rokah nosijo inštrumente in potem že na njihovo glasbo plešejo Kitajci, Rusi, Američani, Arabci, Avstralci.

Veliko je bilo vloženega v potovanja po svetu, komentira Mitja Tori, motor glasbene skupine. "V finančnem smislu so te čezoceanske turneje zelo zahtevne, sploh za devetčlanski bend. Poiskali smo še kakšne sponzorje, da so dodali toliko, da smo prišli do pozitivne nule, če je kdaj še to zmanjkalo, smo pa še honorar od kakšnega koncerta v Sloveniji namenili za kritje stroškov turneje. Tako kot to delamo sicer zmeraj za promocijo, del denarja od koncertov je vedno namenjen za takšne stvari." Risanka o perkmandeljcu Dušana Kastelica, avtor pove, da je nastajala leto dni, je navduševala tudi v tujini. Poredoš doma sedi pri debeli mapi izrezkov iz časopisov. "Ja, res je, arhiv imamo vzorno urejen za vseh trideset let. Že na začetku kariere smo se zavestno odločili, da bomo zbirali in arhivirali članke, in to še kar traja. Tudi ta članek iz Večera bo šel v arhiv. Odigrali smo več kot tisoč nastopov po vseh kontinentih razen Afrike, pa tudi tam bi radi nastopili in seveda upamo, da se bo to zgodilo." Njegova žena Marjana reče, da je Orlek postal njihov način življenja. Malo drugačno rock muziko so hoteli igrati, se spominja Poredoš, malo heca noter in harmoniko, da dvigne poslušalce. V Zasavju so na vsakem vogalu vadili glasbeniki, največ je pihalnih orkestrov, okolje daje inspiracijo, tako so naredili dober zasavski glasbeni golaž. Ljudje so prizemljeni, a vztrajni, kdor je v Zasavju uspešen, je tudi drugje.

Aplavzi in navdušenja jim godijo. "Najbolj pa to, da so nas knapi in ljudje v Zasavju vzeli za svoje. Mi smo zasavski bend, ki s ponosom predstavlja svojo dediščino, je s svojo glasbo iskren in brez kakšnega koli zvezdništva predstavlja Zasavje po Sloveniji in Slovenijo po svetu," razlaga Vlado Poredoš. V filmu jih pohvali tudi zagorski župan Matjaž Švagan. "Hvaležni smo našemu županu za podporo že vso kariero, pomagal nam je že na začetku, ko smo to najbolj potrebovali, in še zdaj smo si zelo blizu." Velika redkost, ko rock bend in politika najdeta skupni jezik. Tudi pri ekoloških zadevah, kjer so Orleki poleg, skupaj z županom, Eko krogom in številnimi ljudmi iz Zasavja, so se uprli politiki sežiganja odpadkov v cementarni Lafarge in odšli demonstrirat v Ljubljano pred vlado. "Vsak želi živeti v čistem okolju, predvsem pa mi v Zasavju, kjer je okolje že tako zelo obremenjeno iz preteklosti," opomni Poredoš, Zasavčan in Prekmurec, velik pristaš zdravega in čistega okolja, kot aktivist je že leta 1986 protestiral proti gradnji hidroelektrarn na Muri. "Aktiven sem še zdaj, ko se odpira spet nova fronta, bitka za srednjo Savo. Pogoltni kapital hoče uničiti Savo med Litijo in Hrastnikom, kjer reka še edino teče po svoji naravni poti. Tam bi gradili hidroelektrarne, ki jih je po tehnološki plati povozil čas." Z bivšim kitaristom skupine Bojanom Bergantom delata glasbo za nastajajoči dokumentarni film o naravnih lepotah Save med Litijo in Hrastnikom. "Čudovita neokrnjena narava, da bodo tudi zanamci videli, kako je bilo, če slučajno ..."

Mitja Tori pravi, da bi težko seštel, koliko ljudi je igralo v skupini Orlek. "Nekje od 15 do 20 članov je bilo v tridesetih letih, nekateri so bili samo začasno za nekaj tednov ali mesecev ob kakšnih zdravstvenih težavah katerega člana." V prvem obdobju je Vlado Poredoš prevladoval kot pisec besedil in glasbe, avtorja sta bila tudi Jure Tori in Bojan Bergant, zadnjih deset let je avtorjev več. "Zelo pozitivna zgodba je to, da sta del avtorstva prevzela kitarist Ivo Vidergar, ki se je leta 2016 v skupino vrnil po dvajsetletni odsotnosti, in saksofonist Kristijan Adamlje. Slednji je glavni tekstopisec na zadnjem albumu Živel rokenrol. Seveda Jure, Vlado in Bojan še vedno prispevajo kakšno skladbo ali dve za album." To, pravi Tori, ne pomeni, da so zavili s knapovskega rokenrola. "Tudi Kristijan je socialno naravnan človek, humor mu ni tuj, tako da je ostala rdeča nit besedil, le teme so malo druge. No, pa saj Vlado tudi ni vseh pesmi napisal o knapovščini, ampak se je lotil tudi kakšne druge teme." Socialno občutljiva in angažirana besedila ter živahen folk rock, katerega glavni sestavini sta virtuozna harmonika in udarna pihalna sekcija, bo še naprej njihov koncept. Matjaž Javšnik, ki je s skupino nastopal v glasbeno-humorističnem projektu Frpruh, je v filmu rekel, da so Orleki premična kulturna dediščina Zagorja. "So ruda, ki je tam največ vredna."