Pariz, gostitelj letošnjih poletnih olimpijskih iger, bo med 26. julijem in 11. avgustom postal središče športnega in svetovnega dogajanja. Žar tega športnega dogodka bomo izkusili tudi tisti, ki bomo ostali doma ter postali gledalci, poslušalci ali spletni uporabniki, željni vsebin največjega športnega dogodka tega leta.
Olimpijske igre bodo največji dogodek, ki je bil kadarkoli organiziran v Franciji. Na 35 prizoriščih 33. olimpijskih iger se bo v 19 tekmovalnih dneh in 32 športnih disciplinah namreč pomerilo približno 10.500 športnikov. Od tega 90 slovenskih, za katere bomo stiskali pesti med spremljanjem 200 ur premiernega programa, kolikor ga načrtuje Televizija Slovenija na svojem drugem programu.
Neposredni prenosi se bodo vsak dan začenjali s prvimi pomembnimi končnimi odločitvami ali zanimivimi tekmami med 7.30 in 9.00. V popoldanskem delu tekmovanj bo program obogaten tudi s studijskim programom, ki ga bosta povezovala Tomaž Hudomalj in Sara Benkovič, zaključil pa se bo predvidoma pol ure pred polnočjo z oddajo Lahko noč, Pariz, v kateri bodo povzeli vse slovenske nastope dneva. Televizijci bodo imeli svoj studio tudi v Parizu.
Po svoje bo olimpijski tudi prvi program, saj bo petnajst pred osmo zvečer oživel Olimpijski dnevnik, v katerem bo Anže Bašelj gledalce popeljal skozi najzanimivejše tekmovalne in zakulisne teme dneva. Posebno dodano vrednost olimpijskemu programu predstavlja tudi rubrika Voila, razglednice iz Francije avtorice Maje Hrvatin in snemalca Gregorja Kosa.
Vse pa se bo začelo s prenosom zgodovinske prve rokometne tekme ženske reprezentance na olimpijskih igrah, ki bo na sporedu že dan pred otvoritvijo – 25. julija. Šele dan kasneje bo sledila spektakularna otvoritev na reki Seni, po kateri bosta gledalce popeljala Urban Laurenčič in Saša Jerković.
Svojega največjega radijskega projekta do sedaj pa se loteva tudi Val 202. Njihov program bo od jutra do večera popolnoma prilagojen OI. Živ radio ne bo zamudil ničesar odločilnega, obljubljajo. Radijski studio bo namreč postavljen v središče olimpijskega navijaškega dogajanja, saj bo del festivala glasbe in kulture, ki se bo naselil v park La Villette v francoski prestolnici. Od tam bomo slišali intervjuje z gosti in obiskovalci Slovenske hiše, zgodbe in reportaže iz Pariza. Multimedijski center RTV Slovenija bo olimpijske igre ažurno spremljal na posebnem podportalu.
Pariz jo je osvojil že kot najstnico
Novinarka Maja Hrvatin je v preteklosti že navdušila z razglednicami iz Katarja in Japonske. Tokrat je avtorica rubrike Voila, razglednice iz Francije. Te bomo lahko spremljali vsak dan znotraj Olimpijskega dnevnika. Potopisne pripovedi nam bodo razkrivale bolj ali manj znane posebnosti Pariza in Francije.
Gledalci dosedanjih olimpijskih iger na Televiziji Slovenija so vedno z odobravanjem sprejeli vaše kulturno-družbene zgodbe o državi, ki je bila gostiteljica takratnih olimpijskih iger. Kaj nam boste predstavili v tokratni rubriki Voila, razglednice iz Francije?
S snemalcem Gregorjem Kosom bova predstavila Francijo od severa do juga, je pa res, da sva najdlje postala prav v njeni prestolnici Parizu. Upava, da si bodo gledalci vsaj nekajkrat v teh 16 tekmovalnih dneh olimpijskih iger rekli, da tega še niso poznali ali da jih je kakšna stvar presenetila, navdušila. Je pa res, da razglednice iz Francije piševa midva - zato so to stvari, ki si jih midva razlagava po svoje, ubesediva in v objektiv ujameva po svoje. Zelo avtorsko torej, sproščeno, tudi hudomušno, ne pa Francija iz zgodovinskih knjig ali turističnih vodičev. Ne pa ponarejena, seveda.
S čim je Pariz vas osebno očaral?
Pariz je bil pred leti za takrat še najstnico moje prvo samostojno potovanje v tujino, francoščina pa zaradi odlične in ljube profesorice v gimnaziji od vedno velika ljubezen. Ni me recimo na prvi pogled očaral Eifflov stolp, gneča v Louvru se mi je vedno zdela pretirana, Elizejske poljane so predrage. Me je pa Francija dobila s hrano, prisrčnimi soseskami, sploh recimo Saint-Germain, s posebnim slogom, ki ga imajo prebivalci. Pa s tisto lepo zvenečo francoščino, čeprav je moja v pogovorih zdaj bolj polomljena.
Katere skrite kotičke Pariza boste približali gledalcem?
Ker so si gledalci Televizije Slovenija zelo različni, sva se potrudila, da bo za vsakega nekaj. Nisva mogla niti mimo najbolj znanih znamenitosti, sem pa zgodbo o Eifflovem stolpu recimo povedala malo po svoje. Zgodbe so si zelo različne, nekatere bolj potopisne, nekatere bolj o ljudeh. Bila sva na skrajnem severu Francije, ki je za marsikoga najlepši del države, našla sva, kaj imata skupnega šampanjec in letenje ali spaček in polž. Pa o francoski ljubezni do lepega in do vina, o najvišji gori v Evropi in puščavi ob morju …
Ste ob ustvarjanju prispevkov razmišljali tudi o zgodovini Francije, predvsem francoski revoluciji, in njenem izjemnem vplivu na zgodovino celotne Evrope?
Seveda, veliko pojavov, običajev, navad sem razložila tudi skozi zgodovino, se že ne bi niti spodobilo, da recimo ne bi omenila Napoleona. Francozi so namreč tako ponosen narod ravno zaradi svoje bogate zgodovine, s katero so segali tudi čez svoje meje. Nazdravljajo ponosno, jejo ponosno, zaradi nacionalnega ponosa praviloma tudi govorijo le francosko. Nisem pa se omejila le na vojaško zgodovino, tukaj je recimo zgodovina letalstva ali zgodovina sprehajanja po mestih.
Katere so prve tri asociacije, ki vam pridejo na misel, ko nekdo omeni Pariz in Francijo?
Hrana na prvem, drugem in tretjem mestu. Pa še šampanjec, normandijske vasice in dišeči jug.
Si predstavljate, da bi živeli v takšni prestolnici, kot je Pariz?
Ko sem predolgo doma, me vleče v velike svetovne prestolnice. Ko sem tam, pa ugotavljam, da mi prav veliko v Ljubljani ne manjka. Zagotovo v večjih mestih vsak najde več stvari zase, ne nazadnje tudi veliko več zasebnosti.
Če bi vas nekdo vprašal za nasvet, katere so tri neobičajne stvari, ki mu jih priporočate, da jih izkusi v Parizu, kaj bi mu priporočili?
Naj si privošči crocque monsieur v najvišjem nadstropju veleblagovnice Printemps in ga poje ob razgledu na sive pariške strehe in Eifflov stolp. Naj nedeljsko dopoldne zapravi za vožnjo z oldtimerjem spačkom po Parizu. In naj ne bo ves čas potovanja le v Parizu, naj izkoristi dober francoski javni promet za obisk še kakšnega drugega mesta ali vasice.
Veseli se terenskega dela na OI
Svoje dosedanje olimpijske izkušnje nam je zaupal tudi Urban Laurenčič, ki bo med drugim komentiral otvoritveno in zaključno slovesnost OI. Pravi, da so mu v najlepšem spominu ostale zimske olimpijske igre v Vancouvru. "Če pa se pogovarjamo o letnih, sem bil le v Atenah in tam vsako jutro z Matejo Janežič vodil jutranjo oddajo. Popoldneve sem lahko izkoriščal za obiske najrazličnejših prizorišč in tekem. Bila je super izkušnja."
Azija je bila eksotična izkušnja, Brazilija tudi po svoje zanimiva, medtem ko je London za Urbana pomenil pripravo oddaje doma na TV Slovenija, zdaj se po dolgem času spet veseli terenskega dela na OI. Zaupal nam je tudi, kako je videti običajen dan novinarja na olimpijskih igrah. "Odvisno je od dela, ki ga počneš. Ali si urednik, reporter ali pa novinar. Slednji opravlja verjetno najtežje delo, saj išče zgodbe, čaka izjave in mora spremljati tekmovanja. V vsakem primeru pa vsako delo zahteva celega človeka od jutra do poznih večernih ur. Uredniki delajo cel dan, reporterji velikokrat po polnoči pridejo v hotel."
Tudi Parižani (kot skorajda vsi gostitelji OI doslej) obljubljajo, da bodo to najboljše igre do sedaj? Kaj je dejansko tisto, kar naredi olimpijske igre najboljše? "Vse v skladu s časom in svetom, v katerem živimo. Vse mora biti ves čas najboljše in presegati tisto prejšnje. V tem instant lovljenju večnih presežkov pa marsikdaj pozabljamo na pomembne stvari, kot so skromnost, prijaznost, prijateljstvo, varčevanje in skrb za okolje. Velikokrat je manj več," odgovarja Laurenčič.
Pravimo, da je zlata olimpijska medalja sveti gral vsakega športnika ali ekipe. Pa vendar je v svetu kolesarstva več vredna rumena majica, v svetu nogometa pa naslov svetovnega prvaka. Kako je torej s tem? "Športi so specifični, in kot pravite, so panoge, ki imajo drugačne vrhunce. Vseeno si Novak Đoković ob koncu kariere želi predvsem zlato olimpijsko medaljo."
In v kateri disciplini oziroma v katerem športu bi lahko bila največ vredna zlata olimpijska medalja? "Zelo težko sodim, saj vsak športnik, ki postane olimpijski prvak, temu podredi vse. In ne želim nikogar tu postaviti v podrejen položaj. Kdor okoli vratu nosi zlato olimpijsko medaljo, najbolje ve, koliko je vredna …"
Tudi Urban je nekoč Pariz obiskal kot radoveden mladenič. "Ko sem imel devetnajst let, sem preživel en mesec sam v Parizu in ga krepko spoznal. Zelo rad sem zahajal v latinsko četrt. Tudi bazilika Sacre coeur mi je pri srcu in tamkajšnji razgled je impresiven. Užival sem tudi ob kavi in rogljiču na Montmartru …"
