Lanskega 15. aprila je v Parizu lep in miren pomladni večer presekalo neusmiljeno zavijanje siren številnih gasilskih avtomobilov. Nekje nad Seno se je v nebo začel dvigovati črn dim. Notredamska katedrala gori, se je novica hitro razširila po družbenih omrežjih. Kmalu je postalo jasno, da ne gre za majhen požar. Ves svet je nemočno zrl v posnetke plamenov, ki so goltali 850 let staro gotsko katedralo, eno največjih pariških znamenitosti.
Do naslednjega jutra so gasilci ogenj pogasili, konstrukcija je zdržala. Škoda pa je bila ogromna - požar je uničil leseno ostrešje, dele obokanega stropa, zrušil se je tudi 93 metrov visok s svincem prekrit leseni stolpič iz 19. stoletja.
Molitev pod čelado
Kljub temu se zdi obnova stolnice, vsaj v napovedanih rokih, vse bolj negotova. Nad mogočnim biserom gotske arhitekture se sicer dviga žerjav, cerkev je odeta v gradbene odre, a dela že od sredine marca stojijo, trenutno zaradi omejitev zaradi epidemije koronavirusa. Dela so tako zastala že drugič. Lansko poletje jih je za tri tedne ustavilo odstranjevanje ostankov svinca, ki se je stopil v požaru, veter pa je snov raztresel po širšem območju okoli katedrale. Jeseni in pozimi je dela občasno ustavil tudi močnejši veter.
Rešil jo je Napoleon
Katedrala Notre-Dame de Paris ali krajše Notre-Dame stoji v samem osrčju Pariza na otoku Ile de la Cite sredi Sene. Graditi so jo začeli leta 1163 pod škofom Mauriceom de Sullyjem. Glavni del je bil zgrajen do leta 1260, povsem končana pa je bila leta 1345. Cerkev je zgrajena v gotskem slogu, v dolžino meri 128 metrov, v širino pa 48 metrov. Zanjo je značilna simetričnost in uravnoteženost arhitekturnih elementov, cerkev pa krasijo tudi številna steklena, iz več barvnih elementov sestavljena okna (vitraj). Od originalnih gotskih vitrajev so se sicer ohranile le tri monumentalne rozete. Najstarejša je rozeta zahodnega pročelja (nastala v letih 1220-1225), ki ima v sredini upodobljeno Marijo z detetom, okrog nje se v krogih zvrsti dvanajst prerokov, zodiakalna znamenja, upodobitve mesecev ter kreposti in pregreh.
Med mitom in resničnostjo
Dosedanji izsledki preiskave požara, ki je izbruhnil med obnovitvenimi deli, kažejo, da ga je najverjetneje povzročila slabo ugasnjena cigareta ali napaka na električnem omrežju.
Za zdaj nič ne kaže, da bi bil požar podtaknjen. Preiskava pa še ni končana.
V katedrali zaradi uničujočega požara ob lanskem božiču ni bilo polnočnice, kar se je zgodilo prvič po letu 1803.
Notre-Dame je eden najbolj obleganih turističnih ciljev v Parizu, letno jo obišče krepko čez 10 milijonov obiskovalcev.
V Parizu so bile olimpijske igre že leta 1924 (takrat je Leon Štukelj osvojil dve zlati medalji), sto let kasneje bodo drugič na tem prizorišču.
Vsi pogledi so bili uperjeni v vrh cerkve
Po požaru v katedrali se je silovito dvignilo zanimanje za delo Victorja Hugoja Notredamski zvonar. Ko je Hugo leta 1829 začel pisati roman, je "veličastna in sublimna" pariška katedrala Notre-Dame v resnici propadala. Prav uspeh romana Notredamski zvonar, ki je izšel leta 1831 in ki podaja zgodbo očarljive ciganske plesalke Esmeralde ter njenega rešitelja pred smrtno obsodbo zaradi čarovništva, grbavega zvonarja Quasimoda, je pripomogel, da so v 19. stoletju začeli restavrirati ta pomembni kulturni spomenik, avtorja prenove sta bila arhitekta Jean-Baptiste Lassus in Eugene Viollet-le-Duc.
Pisatelj je zgodbo romana sicer postavil v leto 1482, v čas vladavine Ludvika XI., v delu pa se je zelo posvetil opisu izjemne gotske arhitekture cerkve. Nekateri kritiki so celo presodili, da glavna junakinja dela ni Esmeralda, temveč sama katedrala. Ko se je ob požaru porušil stolpič katedrale, so mnogi Francozi po družabnih omrežjih delili citate iz Hugojevega dela, tudi tega: "Vsi pogledi so bili uperjeni v vrh cerkve." Tam naj bi - vizionarsko, kot se je izkazalo - zrli v plamen med obema zvonikoma.
Orgle ostale nepoškodovane
Med zgodovinskimi dragocenostmi, ki jih pred ognjenimi zublji niso mogli obvarovati, so bile tudi velike orgle. A po pregledu so začudeno ugotovili, da so orgle, četudi močno zaprašene, požar prestale nepoškodovane. Stalni organist v katedrali Johann Vexo je dejal: "Nič ni zgorelo ali se stopilo, v orglah je bilo le nekaj vode od gašenja."