Po požaru je v Notre-Dame še vedno življenje, a obnova, vsaj v napovedanih rokih, vse bolj negotova

Zvezdana Bercko Zvezdana Bercko
19.04.2020 05:06

Pred letom dni je zagorelo v pariški katedrali Notre-Dame. Že tako negotova obnova močno poškodovanega simbola Francije je trenutno zaradi epidemije koronavirusa ustavljena.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Katedrala v plamenih 15. aprila lani
Reuters

Lanskega 15. aprila je v Parizu lep in miren pomladni večer presekalo neusmiljeno zavijanje siren številnih gasilskih avtomobilov. Nekje nad Seno se je v nebo začel dvigovati črn dim. Notredamska katedrala gori, se je novica hitro razširila po družbenih omrežjih. Kmalu je postalo jasno, da ne gre za majhen požar. Ves svet je nemočno zrl v posnetke plamenov, ki so goltali 850 let staro gotsko katedralo, eno največjih pariških znamenitosti.
Do naslednjega jutra so gasilci ogenj pogasili, konstrukcija je zdržala. Škoda pa je bila ogromna - požar je uničil leseno ostrešje, dele obokanega stropa, zrušil se je tudi 93 metrov visok s svincem prekrit leseni stolpič iz 19. stoletja.

Reuters

Molitev pod čelado

Kljub temu se zdi obnova stolnice, vsaj v napovedanih rokih, vse bolj negotova. Nad mogočnim biserom gotske arhitekture se sicer dviga žerjav, cerkev je odeta v gradbene odre, a dela že od sredine marca stojijo, trenutno zaradi omejitev zaradi epidemije koronavirusa. Dela so tako zastala že drugič. Lansko poletje jih je za tri tedne ustavilo odstranjevanje ostankov svinca, ki se je stopil v požaru, veter pa je snov raztresel po širšem območju okoli katedrale. Jeseni in pozimi je dela občasno ustavil tudi močnejši veter.

Reuters

Rešil jo je Napoleon

Katedrala Notre-Dame de Paris ali krajše Notre-Dame stoji v samem osrčju Pariza na otoku Ile de la Cite sredi Sene. Graditi so jo začeli leta 1163 pod škofom Mauriceom de Sullyjem. Glavni del je bil zgrajen do leta 1260, povsem končana pa je bila leta 1345. Cerkev je zgrajena v gotskem slogu, v dolžino meri 128 metrov, v širino pa 48 metrov. Zanjo je značilna simetričnost in uravnoteženost arhitekturnih elementov, cerkev pa krasijo tudi številna steklena, iz več barvnih elementov sestavljena okna (vitraj). Od originalnih gotskih vitrajev so se sicer ohranile le tri monumentalne rozete. Najstarejša je rozeta zahodnega pročelja (nastala v letih 1220-1225), ki ima v sredini upodobljeno Marijo z detetom, okrog nje se v krogih zvrsti dvanajst prerokov, zodiakalna znamenja, upodobitve mesecev ter kreposti in pregreh.

Orgle ostale nepoškodovane

Med zgodovinskimi dragocenostmi, ki jih pred ognjenimi zublji niso mogli obvarovati, so bile tudi velike orgle. A po pregledu so začudeno ugotovili, da so orgle, četudi močno zaprašene, požar prestale nepoškodovane. Stalni organist v katedrali Johann Vexo je dejal: "Nič ni zgorelo ali se stopilo, v orglah je bilo le nekaj vode od gašenja."

Katedrala v plamenih 15. aprila lani
Reuters
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta