Poezija na mestnih ulicah: Na sprehodu s pesmimi

Beli nosorogi dežujejo v epruveto. Mnogo jih je in vsi so mehki kot sneg. Z rogovi navzdol potujejo, proti dnu. Zasnežijo steklo in počijo kot vodni baloni ... Berem pesem Davida Bedrača na ulici v Mariboru. Nedaleč stran Matic Ačko govori o nočnih vedutah mest, v katerih je zapisan njegov DNK digitalnega otroka. "Prometne žile so kot vijačnice s svojimi hipnotičnimi sekvencami. Neka hitrost je v nočnih lučeh in ta ista v moji glavi."

Poezija na mestnih ulicah je stalnica trinajst let, vsakič je bilo nekaj novega, a v prvem planu je zmerom ostala poezija, ki jo je dobro približati ljudem. Da vemo, kaj ljudje v tem mestu ustvarjajo in kako opisujejo življenje. Zaradi tega so Nino Flisar in njegovi sodelavci iz MKC Črka zasnovali projekt. "Plakatna poezija ponuja stik in tudi preverjanje, kako subtilni opazovalci in izpovedovalci so pesniki, kako izražajo občutje sveta in življenja tu in zdaj. In marsikdo se lahko najde v pesmih, lahko z njimi polemizira, skratka komunicira. In s tem poezija na mestnih ulicah doseže svoj namen." Med sprehodom po mestu s plakatov berem še pesmi, ki so jih napisali Helena Zemljič, Borut Gombač in Tonja Jelen, ilustratorji so Slađana Matić Trstenjak, Lucija Stramec, Vita Kolar, Darka Erdelji in Jernej Gračner, plakate je oblikoval Uroš Lehner - Ookie.

Poezija na mestnih ulicah je zdaj ena redkih akcij širšega predstavljanja umetnikov ljudem, še nekaj let nazaj so prireditelji opozarjali, da so eni v množici literarnih dogodkov. Trinajsto leto zapored se je selektorju Flisarju, knjižnemu uredniku, pridružila še likovna selektorica, umetnostna zgodovinarka, profesorica in kuratorka Petra Čeh. "Poskrbeli smo za interakcijo besede in podobe, za sodelovanje besednih in likovnih umetnikov, za simbiozo poezije in ilustracije. Združili dve najpomembnejši plakatni sestavini, besedno in vizualno izraznost," opiše Nino Flisar. Za Veronikinega nagrajenca Boruta Gombača pravi, da je mojster opazovanja detajlov s prefinjenim občutkom za pomen in zven besed. "Tonja Jelen je potovalka po notranjih čustvenih svetovih, ki jih izraža v počasnem ritmu z ekonomiko skoraj telegrafirane poezije. David Bedrač mojstrsko uporablja najtežje orožje poezije - metaforiko, njegove pesmi so polne svežih prispodob, zanimivih uvidov in presenetljivih perspektiv. Helena Zemljič je pesnica, ki z distance prodira v bistvo stvari, njihovo bit, njihovo esenco ubesedi na prefinjen in nepričakovan način. Matic Ačko prevprašuje položaj človeka v urbanem okolju, ki je vse bolj digitalizirano, obenem pa se posveča minljivosti in spominu, " je opisal izbrane pesnike. Poudarja, da imajo pesmi obilo nastavkov za premislek o nas samih in svetu, v katerem živimo.

Petra Čeh je poudarila, da je sodelovanje pesnikov in likovnih umetnikov v tem času pomembno simbolno dejanje. Izbrala je lokalne avtorje s statusom samostojnih delavcev v kulturi, tiste, ki so bili primoranih ukiniti svoj dosedanji status zaradi trenutnih razmer, in nekoliko spregledane z izjemnim potencialom. "Likovna dela so po svojih stilskih značilnostih izjemno raznolika, a govore prepričljiv osebno avtorski jezik vsakega izmed sodelujočih, ki so k oblikovanju podobe pristopali popolnoma svobodno," opiše dela. "Nekateri izhajajo iz slikarskega področja, drugi so zvesti bodisi digitalni ali klasični ilustraciji, nekateri zavezani figuraliki, drugi barvni abstrakciji ali čisti risbi. Za vsa dela pa je vendarle ključen širok vsebinski razpon, ki je pokazatelj aktualnih osebno izpovednih stanj, mestoma izhajajočih iz socialno-družbenih usedlin tega časa, a predvsem takšnih, s katerimi se lahko poistoveti vsakdo izmed nas."

Poezija na mestnih ulicah je nastala z namenom. Pobudnik akcije Nino Flisar je ugotavljal, da večina ljudi prebere največ teksta iz raznih promocijskih in reklamnih materialov. Torej je treba poskrbeti, da jim bo poezija prišla bliže, je menil in šel s sodelavci iz MKC Črka od besed k dejanjem. Poezijo so natisnili na plakate in jih nalepili na mesta, kjer so običajno obvestila in reklame. In zdaj že trinajstič ljudi v mestu na ta način obveščajo, da pesniki pišejo poezijo. "Ljudi je treba ves čas opozarjati, da poezija je med nami, da je v nas," je razlagal. Z umestitvijo poezije na mestne ulice so nagovorili širše občinstvo, ki morda nikoli ne pride na literarne prireditve. Slovenci imamo gotovo največ pesnikov na tisoč prebivalcev, a se je mnogi, paradoksalno, še vedno bojijo priti na literarne večere, so ugotavljali prireditelji. Tudi šolski sistem z načinom predstavljanja pesnikov in poezije lahko privzgoji odpor do poezije, čeprav imamo lepe pesmi vsi radi. Zdaj, ko literarnih večerov ni, poezija na ulicah, ki mimoidoče direktno nagovori, še posebej prav pride.

Poezija in ilustracije bogatijo plakatna mesta podjetja Snaga na Trgu svobode, v Vetrinjski ulici, na Trgu revolucije, na Titova cesti, na Slomškovem trgu, v podhodu pod Titovo cesto pri Slaviji, na Glavnem trgu, na Tržaški cesti, na Trgu generala Maistra, na Partizanski cesti, v Gosposki ulici, ob spodnji postaji mariborske vzpenjače in na Ptujski cesti.