Tina Recek
Dobro stoletje je Peko ključno zaznamoval razvoj Tržiča, njegovega gospodarstva, ljudi, a tudi prostora, družabnega življenja, turizma, kulture; na Peko je vezana naša identiteta, na Peko nas vežejo številni spomini, je dejal ob odprtju dr. Bojan Knific, kustos razstave, ki je na ogled do konca septembra.
PEter KOzina je ustanovil PEKO
Prva čevljarka v Sloveniji
Z nostalgijo se Peka spominja Mihaela Gros, ki ji pravijo tudi prva čevljarka v Sloveniji. Njena poklicna pot v Peku je potekala postopoma.
Začela je kot šivalka, ob delu naredila srednjo čevljarsko šolo in sčasoma postala kontrolor. "Zelo rada sem hodila v službo. S sodelavci smo bili prijatelji in med nami je vladal pravi kolektivni duh. V dobrih časih nam dela ni zmanjkalo. V nekem obdobju smo ogromno čevljev prodali v Rusijo in Nemčijo. Za določeni artikel smo prejeli toliko naročil, da smo se ga naveličali izdelovati," z nasmehom pravi Grosova.
Začel s čevlji in zobotrebci
Ustanovitelj znamenite tovarne Peter Kozina, ki ni bil ne čevljar in ne Tržičan, je v Tržiču pustil pomembno sled. Kot omenja Bojan Knific v gradivu Tržiškega muzeja, se je rodil leta 1876 v Dolenji vasi pri Ribnici. Že kot kmečki fant je izkazoval trgovsko žilico. V domači ljudski šoli se je odlikoval zlasti v branju in računanju. Osnov trgovskega poklica se je izučil pri uglednem trgovcu v Šmartnu pri Litiji. Leta 1896 je dobil službo v trgovini Antona Krisperja v Ljubljani, kjer so ga dodelili na oddelek z obutvijo. Tako se je seznanil z dobavitelji (tudi s čevljarji iz okolice Tržiča) ter načini proizvodnje in prodaje obutve.
Leta 1903 je z družabnikom ustanovil svoje prvo trgovsko podjetje Hitzl & Kozina za prodajo čevljev, slamnikov, zobotrebcev in glavnikov po celotni Avstro-Ogrski, 1903. se šteje tudi kot leto ustanovitve Peka.
Smrt, zavita v tančico skrivnosti
Med drugim je takrat Aleksander Karađorđević obiskal Tržič in tudi Peko. Kozino je država prisilila v podpis zanj zelo škodljive pogodbe. Vedel je, da je posel tvegan, a je moral sprejeti naročilo za 100 tisoč parov vojaških čevljev. Ti so bili sicer izdelani, a nikoli plačani.
Od leta 1911 so izdelovali čevlje na najetih ameriških strojih
Več kot tri milijone parov čevljev letno
Etnolog razlaga, da je Peko sčasoma proizvodne prostore širil v Tržiču in v kraje zunaj Tržiča. Izdelano obutev je prodajal v številnih trgovinah po Jugoslaviji, prodrl na zahodni trg in v Ameriko. O skokoviti rasti podjetja pričajo številke. Leta 1911 je Peko izdelal 40 tisoč parov čevljev, leta 1950 že 500.000, 40 let kasneje 3,7 milijona parov čevljev letno. V zvezi s tem kroži anekdota, ki pravi, da če bi jih postavili enega pred drugega, bi z njimi Tržič povezali z Moskvo.
Skrbel za kulturo in vzgajal športni duh
V desetletjih po drugi svetovni vojni so podjetja skrbela za kulturni razvoj kraja in ljudi. Podpirala in sponzorirala so dejavnosti kulturnih društev in po svojih močeh prispevala h kulturnemu razvoju. Peko pri tem ni bil izjema. Delavci so ob različnih priložnostih pripravljali proslave. Praznovali so dan žena, kulturni program so pripravljali ob jubilejih delovanja Peka, delavcem so omogočali brezplačen ogled kulturnih prireditev, obeleževali so 20-letnico zaposlitve v Peku, pripravljali popevkarske večere in podobno.
Peko je poskrbel za številne športne dogodke, na katerih so v rekreativnem duhu tekmovali zaposleni. V zimskih mesecih so delavci tekmovali predvsem v smučanju, sicer v malem nogometu, rokometu, šahu in drugem.
Zaposleni v Peku so se pomerjali na tekmovanjih delavcev posameznih enot, tudi na tekmovanjih med delavci posameznih podjetij. Najbolj znana je bila Šuštariada - tekmovanje v veleslalomu, ki so ga začeli pripravljati v začetku petdesetih let 20. stoletja. Na njej so sodelovali delavci več podjetij čevljarske, usnjarske in gumarske stroke - sprva pod Storžičem, potem na Zelenici. Leta 1983 je na njej sodelovalo okoli 400 tekmovalcev.
Vzniknil iz pepela
Ob koncu petdesetih let so tovarno modernizirali. Po besedah Knifica so po letu 1960 začeli močneje razvijati spremljajoče dejavnosti - razvili so oddelke za predelavo gume, plastike in poliuretana. Konec osemdesetih let so nastopile, zlasti v vzhodni Evropi, globoke politične spremembe, ki so močno vplivale tudi na poslovanje Peka. Na poslabšanje razmer je vplivalo večletno izčrpavanje podjetja zaradi zgrešene jugoslovanske ekonomske politike za izvoznike. Težave so se pojavile tudi zaradi izpada večjega trga ob razpadu Sovjetske zveze in Jugoslavije.
"Nisem jih metala v smeti, sem jih imela preveč rada"
Breda Nemc o svoji zbirki Pekovih čevljev: "Prve sem si kupila leta 1957 v modni Pekovi prodajalni v trgu Mozirje, od koder prihajam. Druge modne sandale so mi leta 1958 izdelali delavci Horvatove delavnice v Tržiču. Hranijo jih v Tržiškem muzeju. Čevlji so bili zame vse. Vedno se mi je zdelo, da mora biti človek urejen pod noge. Prodajalke v Pekovih poslovalnicah so me dobro poznale, tudi po tem, da sem kupovala čevlje z napako. Mislila sem si, z aviona se napake ne vidi. Zame so bili čevlji od nekdaj pomembni in še danes jih cenim. Nisem jih metala v smeti, sem jih imela preveč rada."
