Posejmo tudi kaj bolj eksotičnega

Miša Pušenjak Miša Pušenjak
10.02.2019 01:11

Že kar nekaj let prihaja k nam veliko novih, tujih vrtnin. Čeprav je naš organizem na domače navajen, saj je to hrana, ki so jo uživali že naši predniki, je zanimivo vzgojiti in okusiti tudi prišleke.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Drobni lističi zimskega tolščaka vsebujejo veliko dobrega.
Miša Pušenjak

Počasi se bliža čas prvih setev, v rastlinjaku pa seveda lahko posejete že marsikaj. Na prvem mestu naj opozorim, da je za setev paradižnika še prezgodaj, posejete pa lahko čilije, feferone, jajčevec, zeleno, listnati peteršilj, tudi večino zelišč in kot posebnost grah in bob pa celo stroke česna, ki se še ne sme saditi zunaj.
V zadnjih letih k nam prihaja veliko novih rastlin. A pred novostmi naj še enkrat opozorim, da zelenjavo in (sadje) uživamo zato, da naše telo dobi dovolj kvalitetnih snovi za življenje (vitamini, minerali, antioksidanti). Seveda morajo te snovi iz našega prebavnega sistema priti tudi v kri in do vseh naših celic. Telo mora znati uporabiti te snovi iz hrane. Tega se nauči skozi razvoj. Torej je hrana, ki so jo jedli že naši predniki, našemu telesu poznana.
Zato sem še vedno prepričana, da mora večji del naše prehrane biti sestavljen iz rastlin in sadja, ki ga poznamo. Pri zelenjavi nekih velikih težav sicer ni, pri sadju pa me velikansko povpraševanje po tujem sadju (goji jagode, aronija) in zanemarjanje naših dobrih jabolk (pa borovnic, malin, robid) pogosto kar jezi. Nove vrtnine naj bodo samo popestritev naše prehrane in kolobarja, ki je predvsem v rastlinjaku pogosto preozek. Nikakor pa naj ne zamenjajo starih, dobro znanih vrtnin, kot so paradižnik, paprika, kumare, seveda pa tudi solata in zelje.

Zimski portulak

Zakaj mi je všeč ta vrtnina? Najprej zato, ker je nezahtevna, hitrorastoča, zato lahko v kratkem času pridelate veliko dobrega za naše telo. Ne zavzame velike površine v rastlinjaku, zato se mi zdi dokaj uporabna. Obstajata dva tolščaka. Letnega (užitnega) bomo spoznali, ko se bo dovolj ogrelo, zimskega lahko sejete že zdaj. Posejem ga v lončke, v rastlinjaku pa ga posejte kar na tla. Oglejmo si to rastlino.

Andska jagoda lahko popestri poletne večere.
Miša Pušenjak

Andska jagoda

Za razliko od toščaka, ki je hitrorastoča rastlina kratkih in hladnejših dni, je andska jagoda poletna, lahko bi rekli, plodovka. Andska jagoda ni popolnoma nova rastlina pri nas, še vedno pa je manj poznana. Sodi v družino Physalis, ki ima kar nekaj predstavnikov med vrtninami, pri nas ta čas v trgovinah dobite samo seme andske jagode (P. peruviana), v Severni in Južni Ameriki pa ima še veliko drugih sorodnikov. Mogoče najbolj znan je Tomatillo (Physalis philadelphica and Physalis ixocarpa). Verjetno pa vsi poznate staro okrasno rastlino iz te družine, ki smo ji dali svoje ime lampijončki (Physalis alkekengii). Pri vseh treh rastlinah gre za užitne plodove, ki s skrivajo v posebnih lupinicah – lampijončkih. Pri okrasnih rastlinah so oranžne barve in posušeni so prelepi tudi pozimi v vazah. Zagotovo jih mnogi poznate. Sredi teh lupinic se skrivajo jagode. Pri okrasnih so živo oranžne barve. Kljub mnenju mnogih so užitne, Kitajci so jih uporabljali celo v zdravilne namene, niso pa dobrega okusa, zato jih ne uživamo. V užitnih različicah andske jagode (volčje, perujsko jabolko) pa gre za zelo okusne jagode, polne vitamina C, odlične so za poletni prigrizek ob televiziji. Radi jih bodo imeli tudi otroci in z njimi lahko nadomestite veliko manj primeren čips, zelo dober pa je njen blag, nekoliko eksotičen okus v marmeladah, sokovih, smutijih in kompotih.
Rastlina sodi v družino razhudnikov, torej je v sorodu s paradižnikom, papriko, jajčevcem, krompirjem, tega ne pozabite. Vzgajamo jo s sadikami, da čim prej pridemo do pridelka in da rodi čim dalj časa. Sejemo jo zdaj. Pikiranje slabše prenaša, zato jo sejemo v lončke. Ne pozabite pa, da je svetlokalilka, seme kali uspešno samo na svetlem. Kako sejati svetlokalilke, sem že velikokrat napisala. Seme samo potisnemo v zemljo, da ga prst ne prekrije in do njega pride svetloba. Setev najprej zalijemo, v vodo za zalivanje dodamo pripravke iz morskih alg ali rastlinskih izvlečkov za uspešnejše kaljenje. Potem vse skupaj zavijte v folijo za živila, dokler ne opazite prvega kaljenja. Takrat folijo odstranite. Vsekakor morate vse skupaj postaviti na svetlo in toplo. Andska jagoda in njene sorodnice prihajajo k nam iz tropskih krajev in zahtevajo veliko toplote in sonca. Ne bi je pikirala, čeprav je tudi to možno. Lonček za setev naj bo premera 5–8 cm, kot za papriko. Sadike potrebujejo ves čas toploto in svetlobo. A ker gre za nezahtevno rastlino, lahko sadike vzgojite tudi na okenskih policah. Sejemo v februarju.
Andska jagoda in njene sorodnice bodo odlično uspevale v rastlinjakih, na vrtu pa jim odmerite najbolj sončna mesta. Okrasni lampijončki dobro uspevajo celo v polsenci. Primerni so tudi za pridelavo v loncih na terasah in balkonih. Zrastejo nekje do metra višine, a običajno so nižji. Odličnega okusa so samo popolnoma zrele jagode. To pa je takrat, ko se lampijonček okoli njih popolnoma posuši. Njihov eksotičen, a zelo blag okus imam res rada.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta