Branka Bezjak
Avstrijski milijonar, trgovec s starinami Jürgen Hesz že vrsto let dela sive lase lokalnim oblastem in predstavnikom Katoliške cerkve v manjšem kraju Traunkirchen v Gornji Avstriji. Kot oboževalec arhitekta Theophila von Hansna (1867-1913) je Hesz leta 2009 svojo zbirko skic in dizajnov iz obdobja klasicizma kronal z nakupom hiše oziroma vile Panchoulidzeff, ki jo je zasnoval prav Hansen. Vila stoji na manjši vzpetini nad krajem, tik nad samostanom in glavno župnijsko cerkvijo ter je tako ena osrednjih stavb v veduti kraja.
Z objektom, javno bolj znanim kot Ruska vila, je imel premožnež velike načrte. Hesz in njegova družina sta, tako poročajo avstrijski mediji, želela, da bi ta stavba postala središče njihovega življenja, tja bi se torej tudi preselili. Zato so stavbo nameravali prenoviti in tudi posodobiti. Toda zataknilo se je, ker so bili njihovi načrti preveč velikopotezni. Na skalnem pobočju, na katerem sloni Ruska vila, je želel Hesz zgraditi še umetniško skladišče, pri čemer bi bila podzemna nadstropja tega objekta skladišče za artefakte vrhunske mednarodne umetnosti. V njem bi pripravljali tudi javne umetniške razstave. Omenjala se je vzpostavitev arheološkega muzeja.
Toda zapletlo se je, ker sta vila in območje spomeniško zaščitena. Zadeve dodatno otežuje to, da tik ob vili poteka romarska pot oziroma križev pot, ki ga je podjetnik nameraval premakniti za nekaj metrov ter narediti panoramsko pot s pogledom na mesto. Toda med prebivalci v Traunkirchnu je naletel na velik odpor, zavračanje lokalnih občinskih in cerkvenih oblasti. To je namreč najstarejši križev pot v celotni pokrajini Salzkammergut.
Hesz se je zagovarjal, da bi tudi prebivalci Traunkirchna imeli od tega koristi in da bi ne nazadnje pot, ki je sicer v bolj zapuščenem stanju, uredil. Ker je bilo nasprotovanje veliko, je Hesz na zboru krajanov v samostanski dvorani osebno predstavil svoje načrte prebivalcem. "Nikomur nočem nič slabega," jim je govoril, "želim živeti tukaj in pošiljati svoje otroke v šolo." Bil je optimističen, da je prebivalce pomiril in zmanjšal njihove strahove. Toda nič se ni spremenilo. In tudi dovoljenj za prenovo vile in gradnjo skladišča za umetnine ni dobil, četudi bi s svojo investicijo Rusko vilo dejansko rešil pred propadanjem; prazna je že več kot 30 let. Tudi več strokovnjakov, umetnostni zgodovinarji in turistični delavci so v načrtih milijonarja videli prednosti. Saj bi Traunkirchen lahko gradil (turistično) zgodbo na svoji umetnostnozgodovinski preteklosti in s tem privabil tudi več turistov.
Tisoč let star kip je simbol plodnosti
Vila Panchoulidzeff je bila zgrajena med letoma 1850 in 1854. Ker je bila lastnica hči ruskega kneza, so hišo imenovali Ruska vila. V njej je gostila številne znane obiskovalce Traunkirchna, med drugim nadvojvodo Maksimilijana (brata cesarja Franca Jožefa in poznejšega mehiškega cesarja), ruskega dirigenta Antona Rubinsteina, pisatelja Rainerja Mario Rilkeja in Adalberta Stifterja. To umetniško dediščino bi podjetnik Hesz nekako nadaljeval, a se lokalni možje niso dali prepričati. Kot povračilni udarec je med preostale kipe na dvorišču vile umestil meter in pol velik kip penisa v erekciji. Pri čemer njegova pozicija na vrtu ni naključje. Kip je namreč postavljen tik ob ograji, za katero teče omenjena romarska pot. Hesz sicer že ves čas zanika, da je to maščevanje, bolje rečeno norčevanje. Trdi, da je to več kot tisoč let star kip, ki simbolizira plodnost. Toda izdaja ga napis pod kipom - piše, da skupina podpornikov kip posveča podžupanu v trajen spomin.
Po postavitvi so se začela pregovarjanja, pogajanja, da bi orjaški penis umaknil, saj moti mimoidoče in vernike, ki zlasti v okviru procesij ob veliki noči in drugih cerkvenih praznikih ob križevem potu molijo. Predstavniki lokalne skupnosti so celo s ponjavo prekrili ograjo neposredno pred spomenikom, da ga mimoidoči ne bi videli. Toda tudi ograja je v posesti starinarja, ki je zato zahteval odstranitev. Po pogovoru s takratnim županom in diakonom je nato sam poskrbel za prekritje. A jih je seveda spet potegnil za nos. Penis je prekrili z rumeno plastično ponjavo, ki je še zmeraj izdajala obliko kipa. Za povrh je bil na njej natisnjen napis: "Hvaljen bodi, kar te dela trdega!"
Da po vseh prigodah v minulih letih, povezanih s kipom penisa, ta še zmeraj stoji, vila pa še naprej propada, smo se prepričali sredi junija. Res pa je, da vila letos ni prazna, ker vanjo zdaj, ko je regija Salzkammergut z mestom Bad Ischl nosilec naziva Evropska prestolnica kulture 2024, umestili veliko razstavo Villa Karbach. Na njej se predstavljajo sodobni umetniki z nekonvencionalnimi deli. "Tukaj se srečata resnično in bizarno, tako imenovani bizarni realizem," so zapisali v opisu razstave. Bizarnost pa se začne pravzaprav že takrat, ko obiskovalec po krajšem vzponu vstopi na dvorišče vile in vidi falus, ki ga ni mogoče spregledati. Umetniška dela razstave so sicer na ogled na vrtu za vilo in v vseh prostorih večnadstropne vile. Podjetnik Hesz je medtem, kot poročajo mediji, mrežo svojih nepremičnin razširil še po drugih krajih Avstrije.
