Pozdrav iz letališča: Svoboden kot ptica z mobilnim telefonom

V avli Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana, kjer potniki čakajo na vkrcanje, se je konec avgusta odprla gostujoča razstava Halo! Kje si?/Hallo! Wer da? Razstava, ki je bila prvič predstavljena leta 2023, ko je bila Slovenija častna gostja Frankfurtskega knjižnega sejma, ponuja poglobljen vpogled v razvoj mobilne telefonije v Sloveniji in Nemčiji. Prikazuje zgodovino mobilnih komunikacij od začetkov do danes ter ponudi primerjavo razvoja mobilnih tehnologij v obeh državah. Razstava izpostavlja tako podobnosti kot razlike v razvoju in se dotika izzivov, ki jih prinaša sodobna tehnologija, kot sta čezmerna raba pametnih telefonov in prihodnost mobilnih komunikacij.

V Muzeju pošte in telekomunikacij so leta 2021 ob 30. obletnici začetkov mobilne telefonije v Sloveniji postavili razstavo z naslovom Halo! Kje si?, dve leti kasneje pa so se povezali z Muzejem komunikacij v Frankfurtu in nastala je skupna razstava z novim sporočilom. "Vsi se namreč soočamo s podobnimi izzivi, ki jih prinašajo sodobne tehnologije. Število mobilnih telefonov je tako v Nemčiji kot Sloveniji začelo močno naraščati v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Leta 1992 so v Nemčiji vpeljali digitalni sistem GSM (Global System for Mobile Communications), pri nas pa le štiri leta pozneje. Sistem je omogočal uporabo mobilnih telefonov po vsej Evropi, česar analogna mobilna omrežja niso omogočala, ker niso bila združljiva," nam je povedala direktorica Tehniškega muzeja Slovenije dr. Barbara Juršič in še dodala zanimivost, da je v Nemčiji število uporabnikov mobilne telefonije prvič preseglo število prebivalcev leta 2006, v Sloveniji pa se je to zgodilo leto kasneje.

Poudariti hočejo tehnični vidik in izjemen razvoj na področju mobilne telefonije v zadnjih desetletjih, prav tako pa tudi družbeni vidik vpliva tega razvoja na posameznika in družbo ter pomembnost ozaveščanja. "Razstava Halo! Kje si? predstavlja pomembne mejnike v razvoju mobilne telefonije in se tudi sprašuje o čezmerni rabi pametnih telefonov in o prihodnosti mobilnih komunikacij. Vprašanje, kako naprej, je pomembno za vse, ne glede na to, kje živimo. Med ogledom razstave obiskovalca ob časovnem traku ter zgodovinskem in tehnološkem razvoju spremljajo tudi glasovi in dialogi, tako slovenski kot nemški. Skozi njih je možno razbrati vpliv mobilne telefonije na posameznika in družbo. Zgodbe za predmeti so namreč zelo osebne in pestre. Vsak od nas ima svojo, večina se nas spomni svojega prvega mobilnega telefona in tega, kako mu je spremenil življenje. Mobilni telefoni na razstavi so nekakšen sprožilec spominov. Morda je to spomin na drago telefoniranje iz tujine, spomin na izgubljeni telefon, na katerem smo imeli vse fotografije, ali kaj podobnega," nam je povedala soavtorica razstave Ajda Kozjek.

Med eksponati lahko vidimo tudi prvi in edini slovenski mobilni telefon Iskra Wanderer. Razstava vključuje tudi zgodovinske predmete in časovni trak tehnološkega razvoja. Pomemben del razstave je predstavitev prvega mobilnega omrežja v Sloveniji, ki ga je po osamosvojitvi leta 1991 vzpostavilo takratno podjetje Mobitel, katerega pravni naslednik je Telekom Slovenije. Razstava spomni tudi na takratni promocijski slogan Svoboden kot ptica; po pticah so bili poimenovani tudi prvi mobilni predplačniški paketi, kot je bil Mobičuk.

Razstava, ki so jo podprli tudi ministrstvo za kulture, Telekom Slovenije in Pošta Slovenije, bo na letališču na ogled do konca leta 2024. V Tehniškem muzeju Slovenije pravijo, da je zanimanje obiskovalcev za sodobnejše vsebine zelo veliko, saj se z njimi lažje poistovetijo. "Mobilni telefoni, na primer, so del našega vsakdana in naše bližnje preteklosti. V zadnjih tridesetih letih se je pred našimi očmi zgodil bliskovit razvoj, ki je močno posegel v naša življenja," je še dodala direktorica Juršičeva in ob tem povabila k ogledu tudi mnogih drugih zgodb - v Bistro pri Vrhniki, kjer so osrednje zbirke Tehniškega muzeja Slovenije, in v Polhov Gradec, v enoto Muzeja pošte in telekomunikacij.