Ljudje so tudi pripovedovali, da je na Rudnici perkmandeljc, en tak majhen škrat, ki nagaja tistim, ki kopljejo rudo. Drugi so pripovedovali, da je bil takšen perkmandeljc samo na Rudnem polju, kjer so včasih kopali železovo rudo. Rudniški škrat je rudarjem rad ponagajal, če so pregloboko kopali, češ da je to njegov svet in da nimajo ljudje kaj tako globoko v zemlji iskati. Rad se jim je nastavljal, se prikazal, pa spet izginil, da niso mogli naprej kopati.
Razgledišče velikanov in škratov
Slikovita ledeniško obrušena vrata med Rudnico, 946 m, in Studorjem, 1002 m, so botrovala nastanku duhovite bohinjske pravljice o velikanih, kakor domačini rečejo izmišljenim zgodbam. Na starodavno bohinjsko železarstvo spominja zgodba o perkmandeljcu, rudniškem gorskem škratu, ki ga poznamo tudi iz idrijskega in mežiškega rudnika.
V teh krajih so v preteklosti na preprost način, značilen za prebivalce alpskih dolin, pridobivali železo. Rudo so vztrajno kopali po okoliških gorah. Začetki dejavnosti segajo v 2. tisočletje pred našim štetjem, največji razmah pa je dosegla v srednjem veku. Fužine so stoletja menjavale lastnike, v 19. stoletju so bile v lasti Žige Zoisa. V tistem času je bilo zaposlenih kar 450 fužinarjev, kovačev, rudarjev, oglarjev in voznikov.
Fužine na Bohinjskem so stoletja menjavale lastnike, v 19. stoletju so bile v lasti Žige Zoisa
Preproste fužine so zaradi omejenih zmogljivosti in zastarelosti propadle, zadnja fužinarska peč je ugasnila leta 1891. Danes na dejavnost spominjajo nekatera imena kot na primer Stara Fužina, Naklo, Rudnica, Rudno polje.
Ohranjena pa je tudi Zoisova fužinarska pristava, baročna stavba ob potoku Mostnica v zgornjem delu Stare Fužine.
Zanimivosti v bližini
• Planšarski muzej v Stari Fužini
• Zoisov grad in ostanki fužin v Stari Fužini
• Mihovčeva gostilna s staro lajno v Stari Fužini
• Hudičev most
• Korita Mostnice
• Cerkev sv. Janeza s kamnitim mostom
• Studorski stogi
• Oplenova hiša v Studorju (etnološki muzej)
• Mrcina Ranč z islandskimi konji v Studorju
Rudnica
Rudnica, na katero se bomo podali, je podolgovat poraščen vrh, ki loči Zgornjo in Spodnjo Bohinjsko dolino. Nekoč je bila bogata z rudo, zato je vsa prevrtana z rovi, ki so vidni še danes. Povzpeli se bomo po severozahodni, položni strani čez prostrana travnata pobočja, imenovana Senožeti. Ker je Rudnica na sredi doline, je odlično razgledišče, s katerega bomo videli celoten bohinjski kot.
Izhodišče izleta naj bo pri betonskem mostu čez Ribnico med Ribčevim Lazom in Staro Fužino (na desni strani ceste, če prihajamo od cerkve sv. Janeza). Parkiramo na enem od urejenih parkirišč v bližini.
Markirana pot nas čez travnik vodi v gozd. Kmalu pridemo do razpotja, kjer nadaljujemo po desni poti in v nekaj minutah smo na Peči, 720 m. Tu je znamenit razglednik s klopjo, kjer se nam odpre pogled na jezero in okoliške vršace. Izlet lahko tukaj tudi končamo, predlagamo pa nadaljevanje do Rudnice. Vrnemo se na razpotje in nadaljujemo po markirani poti navzgor. Iz gozda stopimo na travnate senožeti; vzpenjamo se zdaj po gozdu, zdaj čez trave. Na prostranem prevalu izberemo desno stezo, ki vodi po gozdu, tik nad prepadnim robom Širokih polic. Mimo majhne okrepčevalnice pod vršnim delom dosežemo vrh Rudnice, od koder je čudovit razgled na Zgornjo dolino.
Vrnemo se do okrepčevalnice, ki se ponaša s kraljevskim razgledom na jezero. Najhitreje sestopimo po kolovozu, ki se od okrepčevalnice spusti naravnost v Staro Fužino. Naselje dosežemo blizu cerkve sv. Pavla in se nato po cesti vrnemo na izhodišče.
