V bolnišnicah delajo v zelo stresnih pogojih. Foto: Reuters
Zdravniki so trenutno pod velikim pritiskom - bolnišnice in druge zdravstvene ustanove so polne hudo bolnih, v veljavi so strogi varnostni protokoli za preprečevanje širjenja covida-19, pacienti pa močno prestrašeni in zaskrbljeni. Mnogi zdravniki, ki imajo za seboj večletno naporno usposabljanje, pogosto v službi ostajajo dlje in delajo v zelo stresnih pogojih. Nekateri se zato soočijo s hudo utrujenostjo ali celo izgorelostjo, zaradi česar velikokrat tudi prenehajo opravljati svoj poklic. Raziskovalci so proučili 751 zdravnikov porodničarjev in ginekologov, zaposlenih v Avstraliji in na Novi Zelandiji ter pri njih preverili, kako predani so svojemu poklicu. Izkazalo se je, da je obstajala pri tistih, ki so bili zelo predani svojemu poklicu, precej manjša možnost za izgorelost. Ugotovitve te raziskave - povzema jo Donald Angstetra, izredni profesor na Univerzi Bond - utegnejo biti v pomoč drugim zdravnikom in tudi ljudem, ki niso zaposleni v zdravstvu.
Merjenje predanosti in izgorelosti
Znanstveniki so k raziskavi povabili člane Kraljevega kolidža avstralskih in novozelandskih porodničarjev in ginekologov. Razdelili so jih na tri skupine: na stažiste (v prvih letih osnovnega usposabljanja), specializante (v zadnjih letih strokovnega usposabljanja) in specialiste (po opravljenem specialističnem izpitu). Predanost poklicu so opredelili kot strast in nenehno željo po dolgoročnih dosežkih. Gre za kombinacijo vztrajnosti, ambicioznosti in samoobvladanja. Raziskovalci so predanost pri zdravnikih izmerili s pomočjo lestvice predanosti, izgorelost pa s pomočjo vprašalnika Oldenburg Burnout Inventory (OLBI). Gre za najširše priznani in vsesplošno uporabljeni orodji na tem področju psihološkega merjenja oziroma ocenjevanja.
Lestvico predanosti je zasnovala Angela Duckworth, profesorica psihologije na Univerzi v Pensilvaniji. Gre za samoocenjevalno lestvico, ki jo sestavlja deset trditev, ki dopuščajo več možnih odgovorov v razponu od "precej značilno zame" do "sploh ni značilno zame". Trditve se glasijo na primer "Moji interesi se spreminjajo iz leta v leto" in "Neuspehi mi ne vzamejo poguma. Ne predam se tako zlahka".
Predanosti poklicu se ni mogoče naučiti
Raziskovalci so nato uporabili še vprašalnik OLBI, da so ocenili stopnjo izgorelosti glede na demotiviranost in izčrpanost. Tudi v tem primeru so morali udeleženci raziskave sami sebe oceniti na lestvici od "sploh se ne strinjam" do "popolnoma se strinjam". Odgovarjali so na trditve v slogu "Pri svojem delu vedno odkrijem kaj novega in zanimivega" in "Med delom se pogosto počutim čustveno otopelega".
Leta 2017 je Kolidž ameriških porodničarjev in ginekologov poročal, da se kar 75 odstotkov vseh porodničarjev in ginekologov vsaj enkrat v poklicni karieri sreča s poklicno izgorelostjo.
Predanost poklicu in ginekologi
V okviru raziskave se je izkazalo, da sta bili delovna doba in predanost poklicu edina dejavnika, ki sta dokaj natančno nakazala raven izgorelosti pri porodničarjih in ginekologih. Specialisti so se na lestvici predanosti odrezali bolje in so manj pogosto poročali o izgorelosti kot zdravniki v času strokovnega usposabljanja. To ne preseneča, glede na to, da so že dokazali, da so se bili sposobni prebiti skozi naporno fazo usposabljanja do naziva specialista.
Dejstvo je, da zdravniki, ki na testu predanosti dosežejo boljše rezultate, manj pogosto poročajo o izgorelosti, in to ne glede na starost, spol, lokacijo dela in delovno dobo. To nakazuje, da lahko obseg predanosti svojemu poklicu zdravnike zaščiti pred izčrpanostjo in napove njihovo uspešnost.
Ta raziskava je prva taka študija, v okviru katere so v Avstraliji preučili koncept predanosti poklicu in izgorelosti zdravnikov v času strokovnega usposabljanja. Drugod po svetu so raziskovalci že proučili odnos med predanostjo poklicu in izgorelostjo na drugih področjih medicinskega strokovnega usposabljanja, vključno s specialisti otorinolaringologi v Veliki Britaniji, nevrokirurgi in ortopedi v ZDA ter študenti medicine v Sloveniji. Koncept predanosti poklicu so znanstveniki raziskali tudi zunaj medicine, denimo med profesorji na vojaških akademijah, učitelji v šolah in v športnih ekipah.
Za zdravnike in tudi za druge
Raziskave so pokazale, da ima predanost poklicu varovalen učinek v boju proti izgorelosti pri zdravnikih. Merjenje predanosti zdravnikov svojemu poklicu utegne postati standardno orodje za minimiziranje tveganja za izgorelost. Za zdravnike (pravzaprav za vse ljudi) je lahko koristno tudi tedaj, ko razmišljajo o svojih ciljih in nevarnostih, ki utegnejo ogroziti njihovo dobro počutje. Koncept predanosti poklicu utegne biti uporaben tudi pri identificiranju zdravnikov, ki so bistveno bolj dovzetni za stres na delovnem mestu, izgorelost in njene posledice.
Angela Duckworth sicer meni, da je koncept predanosti poklicu zelo uporaben pri raziskavah, vendar odsvetuje njegovo uporabo denimo pri izbiri novih uslužbencev, sprejemanju študentov na kolidže, ocenjevanju dela učiteljev ali primerjanju šol ali držav med seboj. Raziskovalci morajo po njenem mnenju odkriti tudi to, kakšne so razlike glede predanosti poklicu med spoloma. Nekateri njeno lestvico predanosti kritizirajo, saj menijo, da dva konstrukta - vztrajnost in konsistentnost interesov - meri kot enega.
S trudom in sčasoma
Lahko spodbudimo predanost zdravnikov in drugih ljudi svojemu poklicu? Med zdravniki razumljivo obstaja velik interes za spodbujanje predanosti poklicu. Toda zelo malo je znanega o tem, kako lahko dejansko spodbudimo razvoj te lastnosti pri posameznikih. Predanosti poklicu se ni mogoče naučiti - ta se najverjetneje razvije sčasoma, tudi ob premagovanju izzivov. Prisotnost predanosti poklicu pri posameznikih je prej povezana s prožno ali razvojno miselnostjo (prepričanje, da lahko sposobnosti razvijemo s trudom in sčasoma) kot s togo ali fiksno miselnostjo (prepričanje, da so značaj, inteligenca in sposobnosti nespremenljive lastnosti). To se utegne izkazati za uporaben pristop. (The Conversation)
