Prehranski nasveti Marije Merljak: Paprika podaljšuje življenje

Papriko (Capsicum annuum) poznamo vsi. Je izredno uporabna v kuhinji, od golažev do enolončnic, rižot vseh vrst, kot priloga h govedini, jagnjetini, svinjini, perutnini in ribam. Lahko jo uživamo kot svežo zelenjavo, lahko je pečena, nadevana, ocvrta z jajci, gobami, zmešana s paradižniki in še bi lahko naštevali. Lahko si naredimo ajvar, sladek ali pekoč, tudi z dodatki, ki mu dopolnijo karakter. Največ privržencev ima sladka paprika, najbolj goreče privržence pa imajo pekoče paprike in čiliji. Od tod naprej se zaplete.

Večina je prepričana, da so paprike k nam zanesli z Balkana, drugi trdijo, da so k nam prišle iz Madžarske. A resnica je neizpodbitna: paprike izvirajo iz Amerike. V Evropo jih je prinesel Krištof Kolumb, ko se je vrnil s svoje pustolovščine; podobno kot krompir in paradižnike. Ker so se s papriko najprej srečali španski osvajalci, so jo Evropejci sprva imenovali - španski poper. Sladki papriki Španci pravijo "pimiento", pekoči pa "pimenton picante" ali preprosto čili. Navdušeni nad njo so jo zanesli v Francijo, kjer je kmalu postala priljubljena začimba, in od tam je našla pot po vsej Evropi.

Paprik je veliko vrst, ločimo jih po barvi, velikost in obliki, tudi kot zelenjavno, začimbno in paradižnikovo papriko. Plodovi začimbne paprike so manjši, sem sodijo na primer feferoni in čili. Paprika je lahko sladka, polostra ali polpekoča ter ostra oziroma pekoča. O tem obstaja cela znanost, a je dovolj, če vemo, da je zaznava pekočosti individualna ter stvar navade in okolja.

Ne odstranimo vseh semen

Za paprike vseh vrst velja, da so odličen vir vitaminov C, A, E, B3 in B6 ter mineralov, zlasti veliko je kalija, magnezija, cinka in mangana. Tisto, kar je nadvse zdravilno v paprikah, so antioksidanti. Zelo pomembno vlogo za naše telo imajo karotenoidi (med njimi kapsantin, kapsorubin, lutein, betakaroten ...). Najznačilnejši antioksidant v njih je kapsaicin, ta pomaga za dobro prekrvavitev in preprečuje nastajanje krvnih strdkov, saj naredi kri bolj tekočo. Kapsaicin je tudi za tvorbo endorfinov oziroma hormonov sreče in dobrega počutja. Kapsaicina je največ v stenah paprike in v semenih, zato iz paprike nikoli ne odstranimo vseh semen.

Za dobro prepustnost kapilar skrbijo flavonoid rutin ter vitamina B3 in C. Vsi skupaj preprečujejo nevarnost infarkta in pomagajo zniževati količino škodljivih maščobnih kislin v krvi. Nekatere paprike, zlasti čiliji, imajo celo več vitamina C kot limone. Paprike vsebujejo tudi mineral cink, ki krepi vezivna tkiva žil, blaži težave s krčnimi žilami, spodbuja prebavo maščob in znižuje holesterol. Paprike imajo malo kalorij, a veliko vlaknin.

V kuhinji je, kot rečeno, sveža paprika široko uporabna. Lahko pa jo posušimo in zmeljemo v prah. Intenzivnost barve je odvisna od vrste in barve paprike, ki smo jo uporabili, ostrost pa od ostrine sveže paprike.

Mnoge študije potrjujejo, da imajo paprike vseh vrst številne zdravilne lastnosti, ki krepijo črevesje ter ves prebavni in imunski sistem in tako podaljšujejo življenje. Pa vendar odsvetujejo čezmerno uživanje pekočih paprik vsem, ki so nagnjeni k spontanim krvavitvam, ali se jim rane slabo celijo. Prav tako naj ostrih paprik ne uživajo bolniki z razdraženo ali vneto sluznico želodca in črevesja.

Pekoče, bolj pekoče, čili

Čiliji so sadeži različnih tropskih sort majhnih feferonov, ki sodijo med grmičaste paprike (Capsicum Frutescens), iz njih izdelujejo čili v prahu. Če zmešajo več vrst posušenih zmletih čilijev, nastane - kajenski poper. Čiliji so do štiri centimetre veliki plodovi in (odvisno od sorte) rumene, zelene, oranžne ali rdeče barve ter so tudi 20-krat bolj pekoči od navadne pekoče paprike. Poglavitna sestavina, ki čiliju daje pikantno ostrino, je kapsaicin. Delež tega je v posameznih vrstah čilija različen, zato vsi čiliji niso enako pekoči. Še najbolj ''blaga'' vrsta pekoče paprike je Capsicum annuum, sledijo čiliji iz skupine Capsicum frutescens, iz katerih delajo tabasko; še hujši so čiliji Capsicum baccatum, nato Capsicum pubescens in Capsicum chinense. Med zadnjo skupino sodijo čiliji Capsicum habaneros in Capsicum Scotch bonnets.

Kemik Williem Scoville je pripravil lestvico pekoče ostrine. Enota je imenovana po njem - skovil (scoville). Tako imajo sladke paprike število 0 skovilov, a še kar nedolžen feferonček že ima 100 skovilov. Ostrejši je feferon halepenijo, ima 1000 skovilov, tudi pri nas znani tabasko ima okrog 5000 skovilov, medtem ko ima peklensko pekoč habanero iz mehiških goratih predelov in Andov na severu Latinske Amerike (200.000 do 300.000 skovilov), nekatere mehiške vrste pa še več.

Poleg kapsaicina so v prekatnih stenah plodov še ''sorodniki'': kapsakutin ter karotenoidna barvila kapsantin, kapsorubin, karoten ter lutein. Nekaj malega je eteričnih olj. Srečamo tudi salicilno in acetilsalicilno kislino, ki varujeta pred boleznimi srca in ožilja ter zmanjšujeta tveganje za Alzheimerjevo demenco. Med bioflavonoidi je veliko rutina, citrina in hesperidina, flavonov in flavonolov, ki jih skupaj imenujemo tudi kapilarni permeabilnostni (prepustni) vitamin ali vitamin P; ta širi žile in poskrbi za boljšo prepustnost žil in kapilar, za okrepitev sten kapilar in znižuje krvni tlak ter varuje pred kapjo.

Čiliji imajo vse tiste snovi, ki jih najdemo v paprikah, od vitaminov, mineralov, vlaknin in zaščitnih snovi. In vse to deluje pozitivno na telo. Tako na primer klorogenska, kavna, kumarna in ferulna kislina potrjeno varujejo pred rakom, zlasti na jetrih. Čiliji znižujejo holesterol in trigliceride v krvi, preprečujejo strjevanje krvi, krepijo imunski sistem ter imajo antibakterijske, fungicidne in antiseptične lastnosti. Spodbujajo prebavo maščob, zato pomagajo pri hujšanju, krepijo sluznice dihal, redčijo sluz in pospešujejo njegovo izločanje s kašljanjem. Pomagajo pri ranah na želodcu in dvanajstniku ter ščitijo pred poškodbami, ki bi jih povzročilo preveč želodčne kisline, v črevesju pa uničujejo

Candido Albicans. Čili pomaga pri artritisu, vnetnih procesih, mišičnih krčih, migreni ..., alkaloid kapsaicin zmanjšuje bolečine, zato je čili pogosto sestavni del raznih mazil. Za čilije velja, do so večji plodovi manj pekoči, najhujši so najmanjši. Toda to ste vedeli, kajne?!

Mavrična malica

Raznobarvne paprike narežemo na trakove, prelijemo z jabolčnim kisom, dodamo nekaj strokov strtega česna ali rezin čebule, prilijemo oljčno olje in solimo. Dodamo nekaj lovorovih listov in listov bazilike ali origana ter vejico rožmarina. To pustimo vsaj en dan na sobni temperaturi, da se napoji. Vzamemo paprike iz te kvaše, dodamo kravji, ovčji ali kozji sir, narezan na kocke, prelijemo z oljčnim oljem in potresemo s peteršiljem.

Pečen krompir s papriko

Pekač namažemo z maslom, pečico segrejemo na 180 stopinj Celzija. V skledi dobro zmešamo sladko smetano, sladko in pekočo mleto papriko, jajce, naribani muškatni orešček, sesekljan česen, solimo in popramo. Krompir olupimo, narežemo na kolobarje in jih v plasteh naložimo v pekač. Krompir prelijemo s polivko in pečemo v pečici približno eno uro. Ponudimo kot prilogo različnim mesnim ali zelenjavnim jedem.