Ljubljenke poletja: Breskve za dobro voljo

Mene pogled na vzhajajočo žarečo rdeče-rumeno kroglo Sonca vedno spominja na - zrele breskve. Te dozorijo le nekoliko pozneje kot marelice, ko je poletje na višku, a so prav tako bogate z raznovrstnimi karotenoidi, vitamini in minerali. So odlično sadje za stresne trenutke, saj varujejo naše celice pred morebitnimi poškodbami zaradi stresa. Breskve so odlične za mladost, lepoto in - kot že rečeno - proti stresu, saj imajo veliko niacina in mineralov, ki jih telo potrebuje za uravnavanje počutja. So pa tudi zelo dobra pomoč pri shujševalnih dietah in za telesno odpornost. Pomagajo pri nemiru, razburjenosti, strahu in drugih psihičnih ''stanjih'', dvigujejo razpoloženje in zato poskrbijo tudi za dober spanec. Vsaj posredno naj bi ščitile tudi pred visokim krvnim tlakom, kapjo in srčnimi obolenji.

Breskve imajo izrazito bogato mineralno in vitaminsko sestavo ter antioksidante. Od mineralov vsebujejo kalij, natrij, kalcij, magnezij, kalij, fosfor, cink in selen, med vitamini pa moram omeniti vitamine skupine B. Največ je vitamina B3 zoper stres in za boljše spanje, folne kisline ali vitamina B9 ter vitamina C. Nadpovprečno pa so breskve bogate z vitaminom A, pravzaprav z zaščitnimi karotenoidnimi snovmi, betakarotenom in ksantofilom, iz katerih ob navzočnosti cinka nastaja vitamin A.

Zoper stres

Odločno blažijo stres, ker imajo zanimiv trojček: kalij, magnezij in vitamin B3. Ko smo nemirni in živčni, potrebujemo prav ta trojček. Tega potrebujeta zaradi magnezija tudi srce in ožilje, toda še večji učinek bomo dosegli, če bomo kombinirali s pršutom, ker ima vitamin B1, ali z orehi, bananami in pomarančami. Vitamin B3 bomo še bolje izkoristili, če bomo breskve kombinirali z drugimi jedmi, na primer z mlekom, jajci, proseno kašo, rižem, sezamom in sončnicami, ker imajo aminokislino triptofan ter s fižolom, grahom, orehi in križnicami, ker imajo mineral krom. Tako si lahko pripravimo palačinke z breskovo marmelado ali rižev narastek z breskovim napitkom.

Za obvladovanje stresa potrebujemo še mineral kalcij za pravilno delovanje srca in živčevja. Poleg breskev vsebujejo kalij tudi banane, krompir, špinača, redkev, paprika in paradižnik; magnezij pa je v čokoladi, polnovrednih žitih, sončničnih in bučnih semenih, figah in mandljih. Železo dobimo v rdečem mesu, jetrih, sardelah, sezamu, rumenjaku, ajdovi kaši, lešnikih, mandljih in špinači.

Negativni stranski produkt stresa so prosti radikali, toda breskve so odličen vir antioksidantov, in sicer v obliki karotenoidov v lupini in mesu. Breskve razstrupljajo in uravnavajo črevesno floro, krepijo želodec, jetra, pljuča in ves organizem. So odvajalo, saj preprečujejo zastajanje vode ter čistijo ledvice in sečni mehur. Svež breskov sok je priporočljiv vsem, ki imajo težave s srčno aritmijo, želodčno kislino in občutljiv živčni sistem. No, iz vseh teh sadežev je mogoče pripraviti hladno sadno kupo ali napitek.

Pomlajevanje

Druga zanimiva trojka so karotenoidi, nukleinske kisline in vitamin C, kar deluje pomlajevalno in lepotilno. Iz breskev si lahko pripravite lepotilne maske za mehko, nežno in zdravo kožo, tudi za nego obraza.

Med minerali je v breskvah tudi selen, ki spodbuja nastajanje hormonov sreče. Za dobro voljo v našem telesu skrbita dva nevrotransmiterja, prenašalca informacij v možganih, noradrenalin in serotonin, ki prenašata informacije med možganskimi celicami, ne glede na vsebino informacije. Če ju primanjkuje, prenosa ni, ali vsaj ne v zadostni meri. Brezvoljnost, nerazpoloženje in sitnoba so tu. Do paničnega strahu in tesnobe je samo še kakšen dan. Ob večjem ali dolgotrajnem pomanjkanju obeh nevrotransmiterjev nastane depresija. Noradrenalin in serotonin namreč preprečujeta razpadanje endorfinov, nekakšnih hormonov sreče oziroma snovi, ki lajšajo bolečine in dajejo občutek veselja, radosti in - zaljubljenosti.

Nektarine

Nektarine (Prunus persica) so v resnici vrsta breskev. Že latinsko ime pove, da so jih najprej načrtno gojili v Perziji oziroma na ozemlju današnjega Irana. Pradomovina nektarin pa naj bi bila Kitajska, kjer so veljale za najljubše sadje cesarjev in so jih prvič omenili v kitajskih besedilih iz 10. stoletja. Perzijci so jih kot dobri trgovci prevzeli od Kitajcev in jih predstavili Rimljanom kot svoje "perzijsko jabolko", v Evropo jih je menda prinesel Aleksander Veliki. V naši državi nektarine, podobno kot breskve, najbolje uspevajo na Primorskem.

Če odštejemo dlačice, ki jih pri nektarinah ni, te niso bistveno različne od breskev, ne po vsebnosti snovi ne po okusu. Zaradi naravne mutacije so nektarine izgubile gen za dlakavost, za puhaste dlačice, ki obdajajo naše evropske breskve. Nekaj razlike je pri obeh vrstah med belo ali rumenkasto sredico nektarin in breskev. Nektarine z belo sredico so po okusu bolj sladke, medtem ko je rumena sredica zaradi več sadnih kislin s kislim priokusom.

Nektarine so vsestransko uporabne. Lahko jih uživamo kot svež sadež, ga vmešamo v lahke sadne sokove in limonade, v sadne solate, iz njih skuhamo kompot, marmelado ali zamešamo sladoled. Nektarine so, podobno kot breskve, pomemben donator naravnega vitamina C, ki splošno koristi telesu ter izboljšuje našo kožo in preprečuje nastajanje gub, gladi že nastale gube, izboljša strukturo kože in preprečuje poškodbe kože zaradi sončne pripeke in onesnaževanja zraka. Vitamin C ima ključno vlogo pri nastanku kolagena, podpornega sistema naše kože. Poleg tega vsebujejo približno iste snovi kot breskve, zato jih prav tako lahko jemo proti stresu. Vsebujejo tudi veliko vlaknin, kar pomaga pri diabetesu. Srednje velika nektarina vsebuje 2 gama vlaknin. Znanstveniki so ugotovili, da imajo sladkorni bolniki, ki uživajo veliko nektarin, podobno kot breskev, nižjo raven glukoze v krvi.

Prava vrednost nektarin in breskev je velika vsebnost kalija in magnezija, vitamina C, holina in vlaknin, kar vse krepi zdravje srca. Večji vnos kalija ob hkratnem zmanjšanju vnosa natrija je odločilen za zmanjšanje tveganja za razvoj bolezni srca in ožilja. Visok vnos sadja in zelenjave je povezan tudi z zdravo kožo in lasmi, večjo količino energije, manjšo telesno težo in manjšo nevarnostjo smrtnosti. S svojimi antioksidanti pa breskve in nektarine preprečujejo in nevtralizirajo proste radikale, ki povzročajo raka.

Palačinke za trden spanec

Palačinke zamešamo s sirotko, sesekljanimi melisinimi lističi in spečemo. Premažemo z breskovo marmelado, zavijemo, dodamo žlico stepene sladke smetane in potresemo s čokoladnimi mrvicami.