Zmago Gomzi
Zametki odbojke segajo v leto 1895, za začetnika te igre pa velja profesor športne vzgoje William G. Morgan, ki je poučeval na gimnaziji YMCA Holyoke v ZDA. Morgan je želel ustvariti preprosto igro, ki bi bila primerna za večino ljudi ne glede na njihove sposobnosti, spol ali starost, igro, ki bi jo bilo mogoče igrati skoraj povsod, igro, ki ne bi zahtevala veliko drage opreme. Sprva preprosta igra je leta 1896 dobila današnjo podobo, dobila je tudi prva pravila.
Iz ZDA se je odbojka razširila v druge države, v Evropo so jo prinesli ameriški vojaki med prvo svetovno vojno. Najprej so jo igrali v Franciji in Italiji, pozneje še v drugih državah, v Jugoslavijo pa so jo leta 1918 prinesli Francozi. Mednarodna odbojkarska zveza FIVB je bila ustanovljena leta 1947 v Parizu, prvo evropsko prvenstvo za moške je bilo leta 1948 v Rimu, prvo svetovno leta 1949 v Pragi, prvo žensko svetovno prvenstvo pa leta 1952 v Moskvi. Leta 1957 so odbojko uvrstili v program olimpijskih iger, prvič so jo igrali na igrah leta 1964 v Tokiu. Evropska odbojkarska zveza CEV je bila ustanovljena leta 1963 v Bukarešti, Odbojkarska zveza Jugoslavije je bila ustanovljena leta 1949, Slovenije pa leta 1952. V mednarodno odbojkarsko zvezo FIVB je včlanjenih 222 držav, ima največ članic med vsemi športi.
Odbojko so prvi igrali v Mariboru
Po dosegljivih virih je dokazljivo, da začetki odbojke na slovenskih tleh segajo v leto 1924. Pred 100 leti so jo prvi pri nas igrali člani Sokola Maribor - Matica, kar dokazuje, da je štajerska prestolnica zibelka slovenske odbojke. Pisnih dokazov za to trditev, ki so nastali na podlagi pričevanj ljudi iz tistega obdobja, je veliko, med njimi tudi zapis v zborniku ZMŠD Branik (1919-1979), zborniku ob 100-letnici tega društva iz leta 2000 in v knjigi Ambasador z odbojkarskega Olimpa, ki jo je spisal eden od pionirjev slovenske odbojke, Jeseničan Viktor Krevsel. Nedvomno največji poznavalec zgodovine tega športa pri nas, ki je tudi sicer v vseh svojih zapisih, ki so se dotikali odbojke na slovenskih tleh, običajno zapisal stavek: "Odbojka pri nas se je uradno začela igrati v mariborskem sokolskem društvu leta 1924."
Odbojkarji iz Kromeriža so nas naučili udarjati žogo v polje tekmeca, udarce smo poimenovali "češka"
Nedvomno je dokazano, da so odbojko v Mariboru začeli igrati člani Sokola Maribor - Matica, odbojka je bila zanje razvedrilo, ki je popestrilo njihove telovadne vaje. Ker takrat še ni bilo ustreznih odbojkarskih igrišč, so se zadovoljili z vsakim prostorom, ki je omogočal igranje, čez igrišče pa so običajno napeljali vrvico, ki so jo napeli med dvema drogovoma. Ko so leta 1930 v Mariboru odbojkarji češkoslovaškega Sokola iz Kromeriža priredili dvotedenski tečaj odbojke in tudi odigrali dve tekmi proti ekipi mariborskega Sokola, je odbojka v mestu ob Dravi doživela razcvet.
Spomini dr. Danila Požarja
Eden od tistih, ki so orali ledino mariborske odbojke, je bil dr. Danilo Požar (1914-2005), ki se je rodil v Trstu in se nato preselil v Maribor, po končani realni gimnaziji nadaljeval študij na pravni fakulteti v Ljubljani, kjer je pred drugo svetovno vojno tudi doktoriral. Spomine na leta, ko je igral odbojko v Sokolu Maribor - Matica, je zlil v intervjuju, ki sem ga za Večer z njim imel leta 2001.
"Športno pot sem začel leta 1924 kot telovadec pri Sokolu Maribor - Matica in leta 1927 začel igrati tudi odbojko. Ko so leta 1930 na povabilo našega sokola v Maribor pripotovali češkoslovaški sokolski prvaki, odbojkarji Kromeriža, smo se na dvotedenskem tečaju podrobneje seznanili s tem športom. Prvič smo videli tolčenje žoge prek mreže, saj smo žogo le podajali, kar je bila za nas velika novost. S Kromerižom smo odigrali tudi dve tekmi na telovadišču v Ljudskem vrtu, obe so dobili tekmeci s 15:2. Tedanji moji soigralci so bili Miran Cizelj, Erik Aleš, Vili Brunčko, Peter Škofič, Albin Godina, Žaro Grgić in Branko Slavinec. Od takrat je naša ekipa igrala s tremi podajalci in tremi tolkači, med slednjimi sem bil zaradi visoke postave tudi jaz. Leta 1931 sem bil član naraščaja sokolske vrste, ki je osvojila državno prvenstvo Jugoslavije, prvo uradno mednarodno tekmo pa sem odigral leta 1932 na vsesokolskem izletu v Pragi, na katerem smo z 2:0 premagali Bolgare in z 1:2 izgubili proti Češkoslovaški, ekipi naših 'učiteljev'. Maribor je bil od leta 1931 do druge svetovne vojne Meka jugoslovanske odbojke," je med drugim v intervjuju povedal Danilo Požar.
Danilo Požar je bil leta 1946 izbran za najboljšega odbojkarja Jugoslavije
Tudi po drugi svetovni vojni, ko se je odbojka iz sokolskih društev selila v športna, je bila odbojka prvi šport Danila Požarja. Igral jo je v tedanjem Poletu, ki se je leta 1951 preimenoval v Branik, bil je tudi jugoslovanski reprezentant. "Leta 1946 sem bil izbran za najboljšega odbojkarja Jugoslavije, leta 1947 pa sem igral na balkanskem prvenstvu, v finalu smo s 3:2 premagali Romunijo, nato pa sem se poslovil od aktivnega igranja. Pozneje sem deloval kot trener odbojkarjev in odbojkaric Branika in bil od leta 1950 do 1956 selektor ženske reprezentance Jugoslavije, vmes pa tudi Slovenije," je med drugim povedal Požar, ki je leta 1955, skupaj z Vladom Skerbinjekom, ki je bil tudi igralec, vodil ekipo odbojkarjev Branika do naslova jugoslovanskega prvaka. Za Branik so ob že omenjenem Skerbinjeku igrali še Štefan Filipančič, Emil Tomažič, Vili Verglez, Marjan Mikluš, Saša Šnuderl, Vojko Meršnik, Franček Škof, Dušan Požar in Ivo Šumak. Pozneje sem opustil trenerstvo in se posvetil poklicni karieri, odbojko pa spremljal prek časopisja in televizije.
Najboljše v Sloveniji in Jugoslaviji
Pričevalcev o zametkih odbojke v Mariboru ni več, so pa ostali zapisi pogovorov z nekaterimi od njih, ki so bili objavljeni v Večeru. Leta 2001 sem se pogovarjal z Mariborčankama Mileno Urbanek Tušak in Renato Jug Gorjup, ki sta odbojko pri Sokolu Maribor - Matica začeli igrati v ekipi naraščajnic, nato pa igrali v članski ekipi.
"Po letu 1930, ko so v Mariboru gostovali odbojkarji Sokola iz Kromeriža, se je zanimanje za odbojko v našem sokolskem društvu močno povečalo. Tekme smo igrali na telovadišču pri sedanji OŠ Prežihovega Voranca, ki je bil naš drugi dom, telovadile pa v telovadnici nekdanje realke v Krekovi ulici. S telovadišča se dobro spominjam Leona Štuklja in Toša Primožiča," je pripovedovala Milena Urbanek Tušak, ki je v odbojki vztrajala še kakšno leto po drugi svetovni vojni.
"Mariborske sokolice smo bile v tistih letih najboljše odbojkarice v Sloveniji in Jugoslaviji. Tudi po zaslugi gostovanja odbojkarjev iz Kromeriža, ki so nas naučili udarjati žogo v polje tekmeca, udarce smo poimenovali 'češka'. Odbojko sem igrala do leta 1937, saj je prednost dobilo družinsko življenje," je dejala Renata Jug Gorjup.
Prispevek Dušana Požarja
Med pionirje mariborske odbojke lahko štejemo tudi Danilovega brata Dušana Požarja. Odbojko je prav tako začel igrati pri Sokolu Maribor - Matica, med študijem v Ljubljani je igral za tamkajšnjo Enotnost, za katero je, zanimivo, leta 1950 v prvi jugoslovanski ligi igralo kar šest v Ljubljani študirajočih odbojkarjev, ki so bili prej ali pozneje člani mariborskega Branika. To so bili Vlado Skerbinjek, Ivo Mikluš, Ivo Šumak, Drago Šumak, Saša Šnuderl in Dušan Požar. Leta 1951 se je Požar vrnil v Maribor, spet zaigral za Branik in bil član ekipe, ki je leta 1955 osvojila naslov jugoslovanskega prvaka, nato pa leta 1957 končal aktivno igralsko pot. Toda leta 1959 je skupaj z Vladom Skerbinjekom spet oblekel majico Branika in pomlajeni vrsti pomagal do naslova slovenskega prvaka in v kvalifikacijah do uvrstitve v prvo jugoslovansko ligo, nato pa se je poslovil od aktivne odbojkarske poti.
