Miša Pušenjak
Proti koncu tedna se bo za ta čas res pretoplo vreme poslovilo. Zato je dobro, da vrtnine pripravimo na padec temperatur. Ne bojte se, ni nobene panike, da bi bilo treba hiteti s spravilom ali kaj podobnega. Svetujem pa, da vsi, ki imate na vrtu še veliko solate in solatnice, te čim prej zalijete s pripravki, ki vsebujejo morske alge. Tudi rastlinski pripravki, ki vsebujejo izvlečke nekaterih zdravilnih rastlin, kot sta vrbovo lubje ali izvleček rastline taro, bodo pomagali. A vedeti morate, da jih je dobro in smiselno uporabiti 48 ur pred padcem temperatur, torej čim prej. Rastlin ne pokrivajte pred mrazom, saj so v pretoplih dnevih pod prekrivkami še bolj nežne in bodo težje prenesle padec v minus.
Kaj zdaj na vrtu
Poglejmo si, kakšen je vrstni red občutljivosti vrtnin za mraz. Najprej je treba pospraviti letne sorte solate. Nekoliko več zdržijo mehkolistne sorte, a za vse solate je zdaj že kar naporno preživljati mrzle noči. Res pa je, da imajo zdaj še več koristnih snovi, kakor so jih imele jeseni. Seveda pomaga prekrivanje z agrokopreno. Bolje je tanko, letno kopreno preganiti kakor že zdaj prekrivati z debelo, zimsko kopreno. Še bolje pa je narediti loke in dvigniti kopreno nekoliko nad rastline. Zrak med kopreno in rastlinami je izolator, ki rešuje težave. Le redkokdo pomisli, da bi prekrival dvakrat, a je tako prekrivanje najbolj učinkovito. Najprej prekrijemo z agrokopreno, nato pa preko vsega naredimo še lok in prekrijemo še enkrat. Namesto lokov lahko med rastline položite zabojčke in tako ustvarite zračni mehur med rastlinami in kopreno. Vedno znova se namreč pozablja, mnogi ne vedo, da agrokoprena ni tista, ki greje rastline. Izolator je zrak, zato je treba ustvariti ta zračni balon. Enako velja v rastlinjakih. Dodatno prekrivanje rastlin z loki ali najprej plosko, potem pa z loki lahko bistveno podaljša življenjsko dobo vrtnin pri nizkih temperaturah.
Veselje ali vitamini?
Tisti, ki imate rastlinjak, ste veliko na boljšem. Vse letne sorte radiča, tiste, ki so že primerne za spravilo, ali one, ki še niso dozorele, lahko brez težav presadite v rastlinjak. Izkopljite jih in poskusite obdržati čim več zemlje na koreninah. V zabojčkih ali košarah jih prenesite v rastlinjak in jih tam posadite. Kar dolgo bodo ostali zdravi in pogosto jih boste, čeprav so letne sorte, lahko rezali do pomladi. Seveda lahko to naredite samo, če imate v rastlinjaku dovolj prostora, če v njem ni več paradižnika in paprike. Mnogim se zdi nekaj posebnega in odličnega, če imajo paradižnik in papriko do konca leta. A s tem izgubljate vse koristne sestavine, ki vam jih dajejo pozimi radič pa tudi druge prezimne vrtnine. Plodovke v takem kratkem dnevu, brez sonca, v mrzlem in temnem, seveda ne vsebujejo več ničesar zdravega. Odločitev je povsem in samo vaša, le svetujem vam razmislek. Kaj je bolje: zdrava hrana, zaradi katere se na vrtu trudite, ali nekaj, kar vam sicer prinaša veselje, a nima velikega pomena za vaše zdravje?
Kako prenašata mraz radič in endivija
Prezimna solata seveda prenese mraz in je ne prekrivamo. Če je posajena v vrste (kar je žal redko), bo koristilo, če zemljo med vrstami prekrijete s suhim listjem, senom, slamo ali celo ovčjo volno.
Endivije in radiča je na vrtovih še veliko. Endivijo pojejte takoj za solato, saj ji dolgo v zimo ne morete podaljševati življenja. O radičih sem sicer že večkrat pisala, a je verjetno primerno, da to ali ono ponovimo.
Zeljnate glave je treba pred kisanjem ogreti
Kapusnice rastline hladnega dne
Res je, da kapusnice ne marajo vročega dela leta in se daleč najbolje počutijo v jeseni. A prav prezimno trdne, razen izjem, seveda niso. Še enkrat, ne pozabite, zadnjih pet let zime niso bile čisto ta prave, take kot prejšnjih dvajset ali več.
Tudi med kapusnicami so izjeme. Najprej pospravimo brokoli, ki najbolj trpi, skoraj enako v težavah je že tudi cvetača. Pokrite sicer prenesejo več, a ne veliko. Nadzemna kolerabica prav tako ne bo več dolgo zdržala na prostem. Tiste z rdečimi gomolji prenesejo veliko več. Podobno velja pri sortah zelja, zdaj še niso v težavah. Moram pa omeniti za vse, ki boste še kisali, da so zdaj temperature prenizke in je treba zeljne glave nekje najprej ogreti. Temperatura mase pod 15 °C bo kisanje zavrla, ustavila ali pa se sploh ne bo pričelo.
Rdečelistne sorte zelja prenesejo več mraza kakor tiste z zelenimi listi. A obojim še ni težko. Enako velja, da pozne sorte, hibridi, prenesejo več kakor zgodnje. Pa še nekaj sem že napisala, tudi zelje lahko presadite v rastlinjak in ga tam ohranite živo, bolj sveže kakor na prostem, s tem pa tudi bolj bogato s koristnimi snovmi.
Potem pa imam še ohrovte, meni zelo ljube kapusnice. Manj so občutljivi kakor zelje, bolj so sladki, zato so vse zelenjavne jedi z njimi okusnejše kakor tiste z zeljem. Seveda pa jih je dokaj težko jesti surove. Verjetno vsi veste, da sta listnati in brstični ohrovt prezimni vrtnini, ki vam bosta vso zimo zagotavljala tiste snovi, ki krepijo odpornost in naše zdravje. Glavnati ohrovt sicer ni povsem prezimno trden, a zaradi svojih nagubanih listov, v katerih zrak pomeni izolacijo, prenese veliko mraza, in se z njimi še ne ubadajte. Še opozorilo: pri nas se je zelo razpaslo, da brstičnemu ohrovtu stran trgajo liste. Tega seveda ne delamo. Ravno od mraza povešeni listi varujejo brste predvsem pred zatekanjem vode vanje in s tem pred pokanjem in zmrzovanjem. Lahko jih privežete ob oporo, ni pa nujno.
Še korenovke
Med korenovkami je najbolj občutljiva rdeča pesa, to pospravite najprej. Za njo pride korenček. Slabo prezimi predvsem tisti, ki je že prevelik ali pa so listi oboleli. Črna redkev in repa bosta še malo počakali, vendar ne dolgo. Ker so letošnja jesen in visoke temperature povzročile, da so koreni črne redkve, kolerabe in tudi repe izredno veliki, svetujem, da jih vendarle populite in shranite v kleti ali zasipnici. Veliki koreni namreč mraz težje prenesejo.
Upam pa, da vsi veste, da peteršilj in pastinak prezimita in ju ne pulimo in shranjujemo. Zelena je nekje na sredini. Veliki gomolji ne bodo prezimili, manjše pa ogrnete s slamo, listjem, senom tako, da ven gledajo samo konice listov, po takem posegu skoraj prezimijo. Nekaj pa jih le zamrznite.
Bojim se, da bo težko, a najbolje je, da korene pulimo v suhem vetrovnem vremenu, ker se bodo tako bolje skladiščili. Po padavinah v preteklem vikendu te priložnosti najbrž več ne bo.
Rastlinjak, pa tudi stare, pogosto opuščene tople grede, lahko odlično izkoristite tudi za skladiščenje korenovk. Zasipnice v rastlinjakih se odlično obnesejo, na podoben način jih lahko naredimo tudi v toplih gredah. Upajmo, da bo vreme v naslednjem tednu nekoliko bolj suho, da boste ves svoj trud z vrta še lahko pospravili.
