Čeprav bi lahko odnosi z ljudmi vplivali na takšno vedenje psov, vsaj 40 odstotkov njihove sposobnosti izvira iz njihove genetike, je prepričana Emily Bray z univerze v Arizoni. Strokovnjakinja ob tem dodaja: "V času udomačevanja, od volka do psa, se je vanje to zakoreninilo in se pojavlja že v prvih tednih življenja, še preden imajo veliko izkušenj z ljudmi."
Emily Bray in njeni sodelavci so tovrstne spretnosti preizkusili pri 375 mladičih zlatega prinašalca in labradorca, ki naj bi kasneje postali službeni psi. Vse je potekalo, ko so bili stari osem tednov, kar je ravno dovolj, da so z njimi še lahko izvajali takšne poskuse in da jih je motiviralo nagrajevanje s hrano. Ugotovili so, da so mladički v skoraj 70 odstotkih našli pod skodelico skrito hrano, na katero so raziskovalci pokazali s prstom. Tako uspešni so bili že takoj na začetku preizkusa, kar pomeni, da se niso učili slediti kazanju, ampak so to že vedeli, je prepričana Brayeva. Pri kontrolnem testu mladički niso mogli tako hitro najti hrane, skrite pod eno od dveh skodelic, razen po naključju, kar kaže na to, da hrane niso zavohali.
Velik del sposobnosti pasjih mladičkov, da sledijo prstu, lahko pojasnimo z genetiko, še dodaja Brayeva. Z uporabo statističnih analiz, ki temeljijo na mladičevih starših in drugih sorodnikih, so raziskovalci ugotovili, da genetski dejavniki vplivajo na odzive psov v kar 43 odstotkih. Skupina raziskovalcev pa je izpeljala še en eksperiment, v katerem so za pogovor z mladički uporabili "otroško govorico". Ugotovili so, da so psi pri tem gledali človeka več kot šest sekund, kar pomeni, da razumejo človeško komunikacijo z njimi. Tudi pri tem so genetski dejavniki predstavljali približno 40 odstotkov.
Ko pa kužki v tretjem eksperimentu niso mogli odpreti škatle, napolnjene s hrano, so raziskovalca le približno eno sekundo gledali v obraz, kar pomeni, da niso iskali človeške pomoči. Rezultati kažejo, da večina domačih mladičkov, tako kot majhni otroci, naravno dobro razume ljudi in se odziva, ko se z njimi pogovarjajo. Toda pri osmih tednih starosti še niso razvili socialnih veščin, s katerimi bi prosili ljudi za pomoč. Te ugotovitve so lahko zelo pomembne za vzreditelje psov in za kupce, dodaja Brayeva.
Ljudje se lahko odločijo za vzrejo psov, ki imajo dobre socialne veščine, saj vedo, da je to dedna lastnost. Lahko pa izberejo mladička, ki gleda človeka med njegovim ogovarjanjem v obraz, kar je lahko začetek dobrega povezovanja psa in njegovega lastnika. "Če pes razume komunikacijo z vami, bo vajin odnos verjetno bolj skladen," je še prepričana strokovnjakinja, poroča New Scientist.
