Bojan Tomažič
V Pavlovi hiši v Potrni pri avstrijski Radgoni so v sredo s koncertom skupine Stimmgewitter Augustin in dua Hirsch Fisch, eksperimentalnih punkerjev in bluzerjev, opravili zaključno praznovanje ob zaprtju razstave Hochsommer/Visoko poletje, osmih umetniških institucij iz jugovzhodne Štajerske in južne Gradiščanske. V sredo bosta v okviru prireditev pred Dnevi poezije in vina na Ptuju gosta pesnik Jose F. A. Oliver iz Nemčije in slovenska pesnica Glorijana Veber. Helwig Brunner bo predstavil svojo trijezično pesniško zbirko, ki je izšla v literarni zbirki Pavlove hiše, skupina Ilmala bo predstavila zgoščenko Za vedno dol, glasbeno protivojno izjavo v duhu Berthe von Suttner, avstrijsko-češke pisateljice in pacifistke, ki je kot prva ženska in Avstrijka prejela Nobelovo nagrado za mir. V carinarnici pri mostu v Radgoni in na več drugih točkah do tromeje Avstrija-Slovenija-Madžarska bodo 29. oktobra ob 19. uri izvedli performanse in razstave z naslovom Transborders.
Jezikoslovec, pesnik in učitelj Avgust Pavel
Avgust Pavel, po katerem se imenuje Pavlova hiša v Potrni, je bil rojen v slovensko-madžarski družini na Cankovi, oče in mati sta domačijo pri Radgoni kupila, ko je že študiral v Budimpešti, tako je sin tam preživel manj časa. Kljub temu se je društvu Člen 7 zdelo pomembno hišo poimenovati po njem. "Delal je za slovensko manjšino v Porabju, bil je vsestranski jezikoslovec in učitelj. Je tudi tipična osebnost z območja, kjer so ljudje znali nemško, slovensko in madžarsko in je bilo to normalno, vse dokler ni nacionalizem od njih zahteval, da so se morali izjasniti, kam sodijo," je Susanne Weitlaner predstavila človeka, po katerem se imenuje kulturni center.
Slovenci iz Radgonskega kota
Društvo so ustanovili leta 1988, ker so ugotovili, "da so v Radgonskem kotu še vedno ljudje, ki se vsaj malo čutijo Slovence in so bili nekdaj del strnjene avtohtone slovenske narodne skupnosti". Začetniki so bili Wolfgang Gombotz, Dieter Dorner, Branko Lenart. Zgodovinarji so predstavili fakte in avstrijska državna pogodba iz leta 1955 predvideva tudi skrb za Slovence na avstrijskem Štajerskem. Prva predsednica društva je bila Andrea Haberl Zemljič, drugi je bil Branko Lenart, od leta 2007 funkcijo opravlja Susanne Weitlaner, rojena v Gradcu, njena mama je Slovenka, oče Avstrijec. "Ob ustanovitvi društva, leta 1988, nekaj časa niso imeli prostorov, prva pisarna društva je bila majhna, 15 kvadratnih metrov," predstavi zgodovino društva. Leta 1995 so z denarno pomočjo iz Slovenije in Avstrije kupili kmečko hišo v Potrni, po nemško Laafeld, in jo uredili v kulturni center. Od 1998. potekajo v njej dvojezične, čezmejne prireditve.
Začelo se je z nekaj skepse v kraju. "Bil je strah pred koroškimi razmerami, slovenizacijo avstrijske Štajerske, tudi moderna ustvarjalnost namesto tradicije, folklore, nekaterim ni šla v račun." Strahovi so se razblinjali, ko so ljudje podrobneje izvedeli, za kaj gre, in prihajali na prireditve. V Pavlovi hiši je postavljena stalna razstava o zgodovini Slovencev na Štajerskem, druge razstave se menjujejo. Poleg del sodobnih umetnikov razstavljamo tudi pričevanja o naših krajih in ljudeh iz zgodovine. Vse naše prireditve so dvojezične." V hiši več kot deset let poteka tečaj slovenščine, ki ga obiskuje okoli trideset ljudi, imajo dvojezični pevski zbor, v katerem Avstrijci in Slovenci pojejo v nemščini in slovenščini večinoma ljudske pesmi, organizirajo srečanje zborov na dvorišču hiše. So tudi soorganizatorji projektov in prireditev drugje. "V Gradcu imamo v Werkraumtheatru več kot deset let dvojezične glasbeno-literarne večere, poimenovane Drugačne strani in strune. Od 2013. deluje v graški deželni knjižnici slovenska čitalnica, tam obstaja oddelek s slovenskimi knjigami. Predavanja o Sloveniji in dvojezične literarne večere v čitalnici organiziramo skupaj z Društvom avstrijsko-slovenskega prijateljstva in s slovenskim lektoratom na graški univerzi."
Slovenščino uči tudi v Brucku na Muri
Že od začetka je bilo društvo pomembno podpiranje pouka slovenščine, ker na Štajerskem ni dvojezičnega pouka kot na Koroškem. "Učenci se učijo v ljudski šoli prostovoljno, to podpirata dežela Štajerska in tudi društvo." V Gradcu se je leta 2012 ustanovil pouk materinščine. "K tem pouku hodijo deloma otroci koroških Slovencev, deloma Slovencev, ki so se priselili v Gradec. Tja povabimo slovensko lutkovno gledališče, otroške gledališke predstave, da se otrokom tudi ob pouku slovenščine še kaj dogaja. S starši in učiteljico organiziramo enkrat letno izlet v Slovenijo, da spoznajo deželo in da se družimo," razlaga Susanne Weitlaner, ki o sebi reče, da ni tipična manjšinka. Po gimnaziji se je odločila za študij slovenščine in ruščine v Gradcu, med študijem je spoznala predsednika društva Branka Lenarta, bivšega tajnika Michaela Petrowitscha in zgodovinarja Christiana Promitzerja. V društvu je začela opravljati študentsko delo, potem se je to razvijalo, prihajale so nove naloge in funkcije. Predsednica društva zdaj dodatno uči slovenščino še v Višji gozdarski šoli v Brucku na Muri.
"Avstrija brez svojih manjšin danes ne bi bila to, kar je. To ve vsak, ki vsaj deloma pozna avstrijsko zgodovino," je lani ob obletnici delovanja društva Člen 7 za avstrijsko Štajersko v pozdravnem pismu zbranim na slovesnosti v Potrni napisal avstrijski predsednik Alexander van der Bellen. Če bo imela slovenska manjšina na avstrijskem Štajerskem kakršnekoli skrbi in želje, ji bo vedno stal ob strani, je še dodal človek širokih načel in pogledov. Kot drugod tudi na avstrijskem Štajerskem takrat, ko je denarja manj, začnejo varčevati pri kulturi in izobraževanju, zato včasih tudi zaškriplje. Vendar je Pavlova hiša zmerom ohranila za umetnike in obiskovalce prireditev in drugih njihovih dejavnosti široko odprta vrata.
