To so iskrivke ali hojhere, ki so atraktivne zimzelene trajnice nižje rasti in na naših vrtovih in v okolici hiš ustvarjajo umirjene motive ali živahne poudarke.
Ker bo sedaj dober čas za sajenje teh lepotic, si bomo podrobneje pogledali njihovo manj znano zgodbo in ozadje nastanka vseh mogočih barv, ki jih premorejo. Naše slovensko ime dobro opiše iskrivost socvetij, ki so sestavljena z iskricami podobnimi belkastimi ali kremastimi cvetovi, spet drugo ime ognjeni dež pa se nanaša na eno od že dolgo gojenih vrst, ki ima rdečim kapljicam podobne cvetove. Sedaj posajene iskrivke se bodo jeseni dobro vrasle, tvorile še nekaj listov in nam polepšale celotno zimo, kar bomo v sivih dneh zelo cenili.
Rod iskrivk ali hojher zajema približno 50 vrst, ki uspevajo v Severni Ameriki. Za njih so značilni rahlo deljeni listi z valovitim ali ravnim robom ter odebeljen koreninski vrat, ki pri starejših primerkih lahko preide v nekakšno steblo. Nad rozetasto razporejenimi listi se dvigajo gracilna stebla, ki se razvejijo v nežna socvetja z drobnimi cvetovi. Ti so večinoma zelo svetlih barv, beli, kremasti ali nežno rožnati. Ena najdlje gojenih vrst H. sanguinea pa se ponaša s čudovitimi, ognjeno rdečimi cvetovi, ki so večji kot pri večini drugih. Zaradi njihove značilne solzaste oblike je, kot sem že omenil, dobila ime ognjeni dež. Poleg ravnokar omenjenega imena Slovenci za ta rod uporabljamo še poimenovanja iskrivka, iskrnica in poslovenjeno znanstveno ime hojhera.
Včasih kmečka rožica
Nekoč se je gojilo zgolj vrsto Heuchera sanguinea in njene sorte, ki z velikimi, kapljam podobnimi rdečimi ali rožnatimi cvetovi pritegnejo veliko pozornosti. A pred nekaj leti se je ta "kmečka rožica" prelevila v eno najbolj atraktivnih in popularnih trajnic. Žlahtnitelji so s križanjem in odbiranjem ustvarili celo paleto sort z izredno barvitim listjem.
Prvi vidnejši preskok na "nove" iskrivke se je zgodil leta 1970, ko je Brian Halliwell na gozdnatem pobočju v množici iskrivk našel rdečelistno obliko. To je danes ena najbolj razširjenih in trpežnih sort z imenom 'Palace Purple'. Dolgo časa so bili prepričani, da je omenjena sorta oblika vrste H. micrantha, kasneje so domnevali, da gre za obliko vrste H. americana, danes pa je znano, da sorta izhaja iz H. villosa. 'Palace Purple' je bila prva, ki je z zanimivo obarvanimi listi nakazala velik potencial za križanje in pridobivanje novih sort.
Barva listja in lepo cvetje
Šele nekje po letu 1990 se je zgodila prava eksplozija uvajanja novih sort, ki so zanimive zaradi barve listov, različnih socvetij, oblik listov, oblik rasti … V zadnjih 20. letih je na tržišče prišlo preko 200 novih sort. Danes je med vodilnimi žlahtnitelji iskrivk Američan Dan Heims. Njegovo navdušenje nad temi rastlinami se je začelo leta 1980 z odkritjem nenavadnega pisanolistnega primerka, ki ga je poimenoval 'Snow Sotrm'. Kasneje je kot produkt številnih križanj in odbiranj ustvaril veliko danes dobro poznanih sort, v svojih linijah pa uporablja Heuchera 'Montrose Ruby', H. americana, H. micrantha, H. sanguinea, H. cylindrica in H. villosa.
Čeprav je bila sprva v ospredju predvsem barva listov, je Dan Heims kmalu ugotovil, da mora poskrbeti tudi za druge kvalitete bodočih sort. Med drugim se je usmeril na ustvarjanje iskrivk z lepimi socvetji, primernimi tudi za rezano cvetje, na sušo, vročino in vlago odporne sorte, na obliko rasti, dobro raščavost … Bil je prvi, ki je na tržišče z novimi sortami postavil povsem nove barve v že obsežni paleti: 'Mardi Gras', 'Peachy Keen', 'Amber Waves', 'Key Lime Pie' in 'Lime Rickey'. Danes Dan Heims bedi nad obsežnim žlahtniteljskim programom, ki zajema preko 10.000 križanj na leto.
Učinkovito križanje
Zanimiva je zgodovina iskrivk z izrazito valovitimi listi. Prve sorte so bazirale na H. micrantha, ki pa je manj odporna na hladne razmere. Kasneje so za križanje začeli uporabljati še H. pubescens, rezultat pa so številne sorte z lepo nagubanimi listi in dobro toleranco na mraz.
Barvni razpon listov je že zelo obsežen, enako pa velja tudi za njihovo obliko. Poleg izboljšav na področju lastnosti cvetov/socvetij lahko v prihodnje pričakujemo, da se bo žlahtnjenje vse bolj usmerjalo k pridobivanju oziroma ustvarjanju čim bolj dolgoživih sort, ki ne bodo potrebovale toliko razsajanja in presajanja kot mnoge sedanje iskrivke.
