Zadnje obdobje so zelišča in dišavnice doživele pravi razcvet in njihovo sajenje je postalo naravnost trendovsko. Ker mnoge lepo cvetijo ali imajo lepo obliko rasti, zanimivo obarvane liste …, so lahko hkrati poleg uporabnosti tudi okrasne rastline. Da torej ne bodo obtičale nekje na robu zelenjavnega vrta ali v kakšnem loncu v kotu terase, preglejmo nekaj drugačnih možnosti.
Med vrtnicami?
Zakaj pa ne! Znano je, da določena aromatična zelišča odganjajo listne uši, torej ne gre le za estetske kombinacije, pač pa tudi za druge koristi. Kombinacija vrtnic in sivke je že dobro poznana, nabor zelišč lahko povečamo in vmes ali pred vrtnice posadimo tudi za kuhinjo »nujno« potrebne druge rastline. Seveda lahko to razširimo tudi izven strogega »jedilnega« nabora. Številni okrasni pelini s sivimi listi zelo lepo poudarijo rožnate in rdeče vrtnice, zaradi sorodnosti z navadnim pelinom pa zagotavljajo zeliščni učinek. A pozor! Pri takih kombinacijah moramo izbrati odporne sorte vrtnic, saj si ne moremo privoščiti strupenih škropiv. Naš namen je, da bomo zelišča tudi uporabili. K sreči je na voljo vse več naravnih sredstev, ki nimajo karence. Pri razporejanju bodimo prav tako pozorni, da ne bomo najljubšega limonskega timijana posadili le med vrtnicami in za njimi. Zelišča, ki jih nabiramo pogosto, naj bodo spredaj, da se čim bolj izognemo rožnim bodicam.
Nizka živa meja in še kaj
V tej skupini rastlin najdemo izredno privlačne in tudi priljubljene sivke (Lavandula angustifolia). Te in pa na primer vrtno materino dušico (Thymus vulgaris), nemški rožmarin (Santolina chamaecyparis) in podobne lahko uporabimo na številne načine. Z njimi je možno na lep način obrobiti poti, zelenjavne ali okrasne gredice. Do določene mere je zimzelene dišavne polgrme možno oblikovati tudi v bolj ali manj pravilne krogle in so lahko zanimiv poudarek na vrtu.
Druge ideje
Marsikdo dišavnice in zelišča goji v cvetličnih loncih in drugih posodah. Da bo vse učinkovalo čim lepše, se poskušamo držati nekaj pravil. Če smo omejeni na zelo majhno število loncev, maksimalno izkoristimo prostor. Namesto da bi se omejili le na tri zelišča ali tlačili več grmasto rastočih, raje izkoristimo tudi stranice loncev in namesto vrtne materine dušice posadimo plazečo, ki bo visela čez rob. Enako zamenjavo najdemo na primer pri šetraju. Da pa bo videz lepši, lahko pri zeliščih izberemo pisanolistne sorte (žajbelj, materina dušica). Kadar pa imamo na voljo več cvetličnih posod, bodo njihovi sklopi videti lepši, če bo imel vsak lonec svojo rastlino, tudi če je večji, vanj posadimo več rastlin iste vrste.
Sivka je številka ena
Na koncu se malce bolj posvetimo še sivki, ki je med dišavnicami daleč najbolj priljubljena. Njena rast med vrtnicami pomaga odganjati uši, kar smo že omenili, poglejmo pa še druge vidike in možnosti. Najpogosteje sadimo temno cvetoče sorte sivke, kot so Hidcote, Essence Purple, Munstead in še nekatere. Temno vijolični cvetovi ustvarjajo zanimive učinke z vinsko rdečimi vrtnicami ali drugimi cvetlicami, prav tako so nepogrešljive v angleškem tipu gredice, kjer sivke spremljajo rožnato-vijolično-belo simfonijo raznoterih cvetočih rastlin. Ker poznamo tudi bele sivke, lahko te uporabimo v povsem belih zasaditvah, zanimive pa so tudi v kombinaciji z rumenolistnim ali vijoličnim žajbljem, posebno dobro je videti ob bakrenem komarčku in še kakšni temnolistni rastlini.
Dobro izkoristimo tudi sive liste sivke. Imamo to srečo, da je zimzelena, in lepi gosti grmički kar kličejo po kombinaciji s temno zelenimi drugimi zimzelenimi grmički, kot so strižene tise, pušpani, drobnolistne bodike, kosteničevje. Če želimo bolj rahle in bujne učinke, uporabimo navadno sivko ali lavandin, ki je še višji. Slednji bosta skupaj z gavrami in bledim ameriškim slamnikom ter še kakšno sorto origana ali dobre misli ustvarjali pravo morje cvetov.
