(REPORTAŽA) Bloška planota: Kjer so smuči človeka spremljale do smrti

Branka Bezjak Branka Bezjak
18.06.2023 03:00

Zimske temperature tam dosegajo najnižje vrednosti in je med tistimi predeli Slovenije, kjer tudi v poletni sezoni najdeš mir za pravi oddih. Nekateri domačini pa si vendarle prizadevajo za več (butičnega) turizma.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Glamping Lake Bloke s hiškami
Branka Bezjak

Da bi bili kraji v občini Bloke in širši okolici (pre)poznani tudi kot turistična destinacija, si že 18 let prizadevata domačina Martina Lah in njen partner Janez Hiti. Ob Bloškem jezeru sta začela z gostinsko ponudbo v brunarici, čez nekaj let sta streljaj prek dovozne ceste postavila Glamping Lake Bloke. Čez zelenico se ob potkah vrstijo lesene hiške, v katerih lahko prespijo po dva ali štirje, dodatno so na voljo namestitve za več oseb, nad skupnim prostorom, kjer lahko po naročilu postrežejo domači zajtrk in tudi pijačo, je še soba pod zvezdami z lastnim džakuzijem. Postelja se lahko izvleče na teraso in tako lahko udobno spite na prostem, pod zvezdami.

V hiškah je prostora za dva ali štiri.
Branka Bezjak

Povsod prevladuje les. V resortu in pri jezeru se ob pozornem opazovanju prepozna svojstven stil, v izdelkih pa čut in strast za oblikovanje, ki jo ima Janez in je vse to izdelal v svoji delavnici. Ne le hišk, recepcije, ogromne terase v resortu in na jezeru, tudi velike lesene medvede, ki pozdravljajo obiskovalce. Dobrih deset jih je vsega skupaj, eden od njih bere časopis, drugi smuča na jezeru. Mojster dela z lesom je ob tem pogruntal že marsikatero inovacijo za lažje izdelovanje ali kak neobičajen predmet. Denimo posebno salamoreznico, ki stoji pri recepciji. Na njej se ob rezanju salame nazorno pokaže, kako nastane teliček, s tem pa torej prikaže, kako v končni fazi nastane salama. Tudi ta je njihov izdelek. Ko slišiš in se potem še na lastne oči prepričaš, da imajo doma, v zaselku Andrejčje, še veliko ekološko kmetijo, kjer se na njihovih sedem hektarjev velikih pašnikih pase kakšnih sto glav govedi, da je v hlevu z velikim izpustom 30 prašičev (predvsem krškopoljske pasme), kakšnih 70 kokoši, se čudiš, od kod jemljejo energijo in čas, da poskrbijo za vse. S tem se namreč še ne končajo njihove dejavnosti. Martina v nekaj minut oddaljeni Novi vasi vodi Gostilnico Domin s ponudbo domače hrane.

"Trudimo se za razvoj Blok in Bloškega jezera, sledimo smernicam z njive na krožnik, ohranjamo delovna mesta v gostinstvu, turizmu in kmetijstvu. Delo omogočamo ranljivim skupinam, stalno, tudi pozimi, zagotavljamo delo desetim ljudem. Povezujemo ljudi, spodbujamo mlade, sodelujemo z lokalnimi društvi, šolami in posamezniki, poleti ima pri nas delo več kot 20 dijakov in študentov," povzame Martina. Vse sta zasnovala in financirala sama, brez državnih, občinskih ali evropskih finančnih sredstev. Ena od težav je namreč tudi v tem, da območje nima potrjenih ustreznih prostorskih načrtov, čeprav jima je župan, ko sta kupovala zemljišče, kjer sedaj stoji počitniški resort, zatrjeval, da se tam lahko gradi. Pri pridobivanju dovoljenj se je nato izkazalo drugače. "Nisem mogla verjeti besedam uradnice na upravni enoti, ki mi je govorila, da moje informacije ne držijo. Veliko poguma je bilo potrebnega in vere, da nam bo uspelo, da smo potem kljub temu vzeli kredit in se podali v to," razlaga.

Nad skupnim prostorom je na voljo zasebna soba z lastno kopalnico, savno in džakuzijem na terasi.

Želja je seveda butični turizem, kaj drugega v to neokrnjeno okolje niti ne sodi. A vendarle sta tudi za to potrebni vsaj osnovna infrastruktura in ustrezna prostorska ureditev, za kar morajo poskrbeti pristojni, ti pa jim doslej niso prisluhnili. A ne glede na to, da včasih pomislijo, da bi kaj opustili, denimo gostilnico, v kateri se, kakor številni gostinci, ubadajo s pomanjkanjem delovne sile, še najdejo energijo za uresničitev svoje vizije. Ne nazadnje morajo poskrbeti za svoje otroke, nasploh za mlade, da ne bodo zapuščali teh krajev, ker ne bodo imeli dela.

Smučati je mogoče tudi na jezeru, dokazuje medved.
Branka Bezjak

Neumorna Martina nas z veseljem s svojim kombijem popelje do nekaterih znamenitosti (vodnjaka, kjer so nekoč prali perilo, do velike skulpture bika ...), ki so tudi točke, postojanke Krpanove poti. Na 19 kilometrov dolgo pot se je sicer mogoče odpraviti kadarkoli z zemljevidom v rokah, vsako leto pa konec aprila pripravijo organiziran pohod. Organizator je sicer Turistično društvo Bloke, seveda pa pri tem sodelujeta tudi Martina Lah in Janez Hiti. Bločani imajo Martina Krpana za svojega. Trdijo, da je imel Fran Levstik z zapisom "Na Notranjskem stoji vas, Vrh po imenu. V tej vasici je živel v starih časih Krpan, močan in silen človek," v mislih prav njihov zaselek pri Sveti Trojici. Njegovo domovanje naj bi bilo v neposredni bližini cerkve svetega Urha, od koder je lep razgled na širšo okolico in je prav tako ena od točk na poti. "Po ljudskem pričevanju je bil čuvaj pri pajkovski graščini in hkrati mežnar v tej cerkvi, torej ene vrste državni uradnik. Kot se zanje spodobi, se je zelo spretno ukvarjal s prepovedano trgovino," so med drugim zapisali v brošuro o znamenitostih ob Krpanovi poti. Pot se sicer začne in konča pri Bloškem jezeru na Volčjem. Jezero je sicer umetnega nastanka, kljub temu da leži na nadmorski višini okoli 740 metrov, se voda poleti v njem ogreje do 25 stopinj.

Ogled Križne jame vključuje (kratko) vožnjo po podzemnem jezeru.

Ti kraji so prepoznavni tudi po bloških smučarjih, ki naj bi bili pionirji smučanja v srednji Evropi. Po Muzeju Bloški smučar v Novi vasi nas popelje domačin Matej Pakiž, predsednik TD Bloke, in ob tem doda še marsikatero zanimivost, dogodivščino, ki je iz panojev ni razbrati. Smuči, ki so jih smučarji izdelali sami, so bile najbolj praktično in pravzaprav edino prevozno sredstvo, s katerim se je bilo mogoče premikati po tamkajšnjih zasneženih pobočjih, ki jih snežna odeja še zmeraj radodarno prekrije. "Do temperature minus deset stopinj Celzija še gre, potem pa že je malo hladno," odgovori Pakiž na vprašanje, kako se spopadajo z nizkimi temperaturami. Da so torej nekoč smuči spremljale človeka od rojstva do smrti, saj je k porodnici prišla babica s smučmi pa tudi krsto s pokojnikom so pozimi prepeljali na smučeh do pokopališča, še prikažejo tudi v filmu v muzeju. Razstava je stalna, a se je treba za obisk najaviti.

Cerkev sv. Urha, ena od postojank Krpanove poti. Blizu naj bi bil živel Martin Krpan.
Branka Bezjak
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta