V zavetju mogočnih zidov frančiškanskega samostana na Kostanjevici nad Novo Gorico, kjer prav letos proslavljajo 400. obletnico postavitve prve cerkvice, pomlad že dvajset let diši drugače. Ob toplih južnih sapah se na samostanskem vrtu na tisoče rožnih popkov vrtnic burbonk odpre v morje cvetov, sprehod med njimi pa obiskovalcu ponuja pravo razkošje vonjav.
Burbonke, posebnice med vrtnicami
Z nekaj manj kot 70 različnimi primerki je tukajšnja zbirka burbonk po zaslugi Goriškega društva ljubiteljev vrtnic druga največja javna zbirka burbonk v Evropi. Večja je le zbirka v Roseraie de l'Haÿ v bližini Pariza. Zbirka je vpisana v evropski register rozarijev in vsako pomlad pritegne poglede več tisoč obiskovalcev. Širši javnosti je na ogled v maju, ko v mestu, ki se ponaša z vrtnico v svojem grbu, poteka tradicionalni Festival vrtnic. Letos so se tej kraljici rož poklonili že 18. po vrsti.
Da so burbonke v Novi Gorici dobile mesto prav na vrtu samostana, ni naključje, ob obisku zbirke pojasni izjemen poznavalec vrtnic in strokovni vodja društva ter Festivala vrtnic Edi Prošt. "Vrtnice krasijo vrt ob samostanski cerkvi, nad kripto, kjer počivajo zadnji člani francoske kraljeve rodbine Burbonov, na čelu s kraljem Karlom X. Primernejšega mesta, kot je ta, za burbonke res ne bi mogli najti," pojasnjuje Prošt.
Vodeni sprehod med cvetočimi burbonkami začne kje drugje kot pri njihovem izvoru. Na vrtu uspevata primerka z DNK-analizo potrjenih "staršev" burbonk, evropska damaščanka Quatre Saisons in kitajski šipek Old Blush. Nedaleč stran ima posebno mesto potomka najstarejše predstavnice družine Rose Edouard. "Vrtnica Rose Edouard je nastala leta 1817 na otoku Ile de Bourbon v Indijskem oceanu, današnjem Reunionu, ki je bil tedaj v lasti dinastije Burbonov, z naključnim križanjem kitajskega šipka Old Blush in evropske damaščanke Quatre Saisons," predstavi Edi Prošt.
Zbirka goriških burbonk je vpisana v evropski register rozarijev.
Burbonska vrtnica, ki se je ponašala s cvetenjem od pomladi do jeseni, rožnatimi barvami in z dišavnostjo, je navdušila evropske ljubitelje vrtnic, ki so burbonko prvič spoznali leta 1819 v Parizu. "Do konca stoletja se je prav zaradi njenih lastnosti število križancev hitro množilo in konec 19. stoletja je bilo v vrtnarskih katalogih približno 1500 vrtnic, ki so jih imenovali burbonke. Večinoma so se izgubile, ohranilo se jih je približno sto. Verjamemo, da so ostale tiste, ki so posebno lepe, posebno dišeče, barvite, velike. In večino teh, skoraj 70 različnih predstavnic, imamo v tem našem vrtu," nadaljuje Edi Prošt in poudari, da so burbonke nekakšen vmesni člen med starodavnimi šipki in modernimi vrtnicami.
Da so burbonke navdušile tudi ljubitelje vrtnic na Goriškem, ni treba posebej poudariti. Zanimiva je tudi pot do druge največje zbirke teh dišečih lepotic v Evropi. "Pred dvajsetimi leti so se v samostanu odločili zelenjavni vrt spremeniti v park. Mi smo predlagali, da bi vanj posadili vrtnice burbonke, ki tako in drugače sodijo k Burbonom, in tedanji gvardijan samostana je bil nad idejo navdušen. Izdelali smo načrt, prijeli za lopate in uredili del vrta tako, da je lahko pričakal prve burbonke. Vrtnice smo zbirali po vsej Evropi. Informacije smo našli na Googlu, a Slovenija tedaj še ni bila v EU. Tako smo morali vrtnice naročati h gvardijanovemu prijatelju, župniku v Štandrežu, nato pa smo jih v prtljažnikih tihotapili čez mejo. Posadili smo jih in počasi spoznavali, kakšne pravzaprav so, saj kaj več od tistega, kar je pisalo v literaturi, o njih nismo vedeli," se spominja Prošt. "Danes vemo, da je treba vsem vrtnicam, ne le burbonkam, pustiti, da so takšne, kot imajo zapisano v svojem dednem zapisu. Če so bili njihovi predniki velikanski, jim pustimo velik prostor. Če so bili manjši, jim naklonimo manjši prostor, kar je seveda za vzgojo precej bolj priročno," nadaljuje gostitelj.
Vrtnice ne cvetijo zaradi ljudi
Edi Prošt obiskovalcem ob čudenju nad velikanskimi rožnimi grmi pojasni, da so se v društvu pri urejanju rožnika odločili za samosvoj, za nekatere morda celo revolucionaren način vzgoje. "Mi vrtnic ne krotimo, ampak jim pomagamo, da so takšne, kot same hočejo biti, kot imajo zapisano v genih. Večina se loti vrtnic s škarjami, mi pa jih najprej kar nekaj časa občudujemo, da vidimo, kakšne hočejo biti, jim pomagamo, dajemo opore. Šele čez čas jih pomlajujemo, izrezujemo stare poganjke. Če jim pustimo, da so take, kot so, bodo tako lepo cvetele. Ne smemo pozabiti, da ne cvetijo zaradi nas, ampak zaradi sebe, da so lepe, da privabijo čebele, čmrlje in druge žuželke," doda sogovornik. Na vprašanje, kako jih zaščitijo pred škodljivci in boleznimi, Prošt z nasmehom razkrije skrivnosti vzgoje: "Naša zbirka burbonk je tudi zbirka primerkov vseh mogočih škodljivcev in bolezni. Mi tega ne skrivamo. V tem vrtu ne uporabimo niti grama herbicidov, pesticidov ali česarkoli. Pri nas lahko tudi otroci okušajo cvetove."
In še nekaj je mogoče opaziti v vrtu - med številnimi odtenki v morju cvetov obiskovalec ne najde rumenega ali oranžnega. "Barvni odtenki burbonk se razprostirajo od bele do rdeče, vmes pridejo vsi odtenki roza barve, od najnežnejše do temno rožnate, imamo pa tudi pisane. V našem vrtu ni nobene rumene vrtnice, ker v Evropi še ni bilo vpliva perzijskih šipkov, ki so edini nosilci čiste rumene barve," Prošt razkrije še eno od značilnosti lepotic v rožnem vrtu in po zaključku strokovnega vodstva odgovarja na številna vprašanja obiskovalcev.
Zbirko med festivalom obišče množica obiskovalcev. Tako je bilo tudi letos. "Že v prvih dneh jo je obiskalo tudi 1500 obiskovalcev na dan, česar smo seveda izjemno veseli. Zbirka je ena največjih turističnih zanimivosti na Goriškem, je povedala Katja Kogej, predsednica Goriškega društva ljubiteljev vrtnic.
"Odkar je vpisana v evropski register rozarijev, so jo opazili ne samo občudovalci, ljubitelji, ampak tudi zbiratelji, poznavalci, predvsem starinskih vrtnic, ki se na nas obračajo tudi z različnimi prošnjami za nasvete. Lahko rečemo, da smo te vrtnice v 20 letih zelo dobro spoznali," še pove Katja Kogej. A kot dodaja, takšen obisk presega prostovoljske okvire društva, zato upajo, da bodo v lokalnem okolju dobili primernega partnerja, s katerim bodo lahko zbirko še nadgrajevali in skrbeli, da bo ta tudi v prihodnje na ogled obiskovalcem.
Čeprav je zbirka burbonk za eno leto že zaprla vrata za širšo javnost, je v mestu vrtnic ta čas in vse do pozne jeseni mogoče občudovati številne rožne nasade. Kot pravi Kogejeva, je na mestnih gredicah po nekaterih podatkih zasajenih že več kot deset tisoč različnih vrtnic, a v društvu, ki pri zasaditvi gredic sodeluje s strokovnimi nasveti, si želijo, da bi jih bilo še več. V Novi Gorici, ki se ponaša kot mesto vrtnic, pogrešajo tudi mestni rožnik. A izzivov in načrtov je še veliko, so v društvu poudarili ob letošnjem osemnajstem Festivalu vrtnic, v katerega so v sodelovanju z Mestno občino Nova Gorica in družbo Hit prepletli številne kulturne, družabne in kulinarične vsebine.
Vmesni člen med starodavnimi šipki in modernimi vrtnicami.
Vrtnice bodo obogatile EPK 2025
Njihovi pogledi so namreč uprti v leto 2025, ko bosta Nova Gorica in Gorica kulturni prestolnici Evrope, obe mesti pa bodo na poseben način povezale tudi vrtnice. Kot sta ob začetku letošnjega festivala potrdila župana obeh Goric, Samo Turel in Rodolfo Ziberna, bodo vrtnice zasadili ob letos obnovljeni čezmejni poti s Kapele do Gorice. V društvu že vedo, katere bodo krasile pot. "Sporočilo poti je povezovanje, složnost, mir. Zato smo se odločili, da bi ob poti posadili vrtnice Mir oziroma Peace. To so vrtnice, ki so jih leta 1945 podarili vsem delegatom ob sprejetju Ustanovne listine Združenih narodov v San Franciscu in prinašajo sporočilo upanja. To so hibridne čajevke, ki so se doslej izkazale z lepoto in odpornostjo in prepričani smo, da bodo navdušile mimoidoče," je izbiro predstavil Edi Prošt.
V Goriškem društvu ljubiteljev vrtnic se nadejajo, da bo do Evropske prestolnice kulture (EPK) 2025 ob podpori mestne občine zaživela tudi pobuda za ureditev trideset kilometrov dolge rožne poti od Ozeljana v Vipavski dolini do Rožaca v Furlaniji. "Veseli nas, da je vodstvo novogoriške mestne občine naklonjeno projektu, za katerega smo prepričani, da bo bogatil obe državi. Ideja rožne poti ne vključuje samo rožnih nasadov na tem območju, ampak povezavo vseh ponudnikov vrtničnih izdelkov. Od kulinaričnih do vinskih, kozmetičnih in sprostitvenih. V projektu vidimo kup možnosti za celovit produkt, za katerega drugje po Sloveniji skoraj ni možnosti," je načrte za prihodnost predstavila Katja Kogej.
