Saša Britovšek
Konstantinopel, Carigrad, Bizanc, Istanbul. Kakor vam drago, a pristaniško velemesto, ki stoletja povezuje Vzhod z Zahodom, Azijo z Evropo, je preprosto harmonija. Harmonija mode, ki se preliva iz tradicionalnega v moderno, harmonija starinskega duha in sodobnih inovacij, harmonija prepletenih bazarjev z začimbami z osupljivimi nebotičniki. V mestu na sedmih hribih je tudi posel preplet sodobnih tehnoloških prijemov s tradicionalnimi trgovskimi vrlinami. Torej kaj storiti, če se zataknemo v Istanbulu za nekaj ur? Raziščimo, kar se raziskati da, in se ga naužijmo.
Prestopate na letališču v Istanbulu?
Verjeli ali ne, težko se je ločiti od istanbulskega letališča. Četrti največji letalski prevoznik Evrope Turkish Airlines je pred petimi leti odprl novo sodobno letališče, preprosto imenovano Istanbul Airport. Letališči Atatürk Airport v evropskem delu in Sabiha Gokcen v azijskem sta svoje delo predali novemu velikanu. Ker je bilo letališče Atatürk obdano z mestom s treh strani in Marmarskim morjem z druge strani, se ni moglo širiti, da bi zadostilo naraščajočim zahtevam. Tudi Sabiha Gokcen je presegal svoje zmogljivosti, zato se je novo letališče rodilo precej stran od mesta in si tako zagotovilo dovolj prostora. Tako kot nekoč Atatürk tudi to ponuja veliko udobja in zabave potnikom, ki tam preživijo čas med leti. Nekaj partij biljarda, morda masaža, kakšen dober film ali svež obrok, pripravljen pred našimi očmi? Lahko pa se odločimo za skok v mesto.
Če si kdaj prebral roman Orhana Pamuka Istanbul in njegovo opevanje elegance največje otomanske mošeje v mestu, obiska Istanbula ne zamudiš za noben denar. No, skoraj noben. Spokojnost pod kupolo, ki jo je dal zgraditi Sulejman Veličastni leta 1550 in je bila končana osem let kasneje, je vredna vsake minute. Suleymaniye, kot ji pravijo, ima v svoji neposredni bližini kot večina mošej knjižnico, turško savno, šolo in bolnišnico ter orientalski park, kamor zaveje tudi veter iz Bosporja, kjer se čas lahko celo malce ustavi.
Bosporska ožina na meniju, nato pa šoping
Čeprav bi lahko vzdihovali nad prometnimi zamaški, ki ulicam Istanbula dodajo nekaj azijske žlahtnosti, pa to petnajstmilijonske metropole ne ovira pri hitrem ekonomskem razvoju in rastočem turizmu. Podzemna železnica neposredno povezuje center mesta in letališče. Tako da tudi če ste za kosilo dogovorjeni v eni od elitnih restavracij mesta, ki se običajno ponašajo s teraso in razgledom na Bospor, potrebujete z letališča manj kot uro časa z metrojem. Z avtobusom uro in petnajst minut, s taksijem pa okoli štirideset minut. La Mouette, Rumelihisari Iskele, Leb-i derya je le trojica restavracij, ki na meniju ponujajo tudi razgled na sosednjo celino in se ponašajo s top kulinaričnimi doživetji v mestu. Domišljija tamkajšnjih kuharjev se je ujela v zanke inspirativne tradicije in prefinjenosti, vse od hladnega začetka s tipičnimi predjedmi meze, korak za korakom vse do vrhunca z morsko hrano. Domačini so mojstri ritualov in kulture hrane, zato se jim je treba prepustiti.
Kdo ni slišal za znameniti trg Taksim, zloglasno zbirališče nezadovoljnih in pogumnih aktivistov turškega naroda? A mestno križišče, kamor se stekajo avenije iz različnih mestnih četrti, ni le od protestnikov oblegan trg. Med še tako kratkim obiskom Istanbula si je treba vzeti čas za nakupovanje na Istiklal Caddesi, aveniji neodvisnosti, ki se s trga spušča kot dolga nakupovalna peš cona, po kateri sme le še nostalgičen rdeč tramvaj. Ob vikendih se po njej spusti tudi do tri milijone pešcev. Med prestižne prodajalne najbolj znanih svetovnih trgovskih verig so se prikradli številne restavracije, pubi, celo nočni klubi, galerije, knjigarne, kinodvorane, na sredi promenade in večnega vrveža pa najbolj znameniti šolski center Galatasaray.
Celodnevni zajtrk v predelu Bešiktaš in noč v zaporu
Po dolgih nočnih zabavah na Taksimu se zlahka predrami želja po obilnem zajtrku, za to pa je najbolje izbrati Bešiktaš. Tam na svoj račun pridejo tudi zaspanci, saj tradicionalni jutranji obrok ni obvezen ob začetku dneva. V uličicah Bešiktaš se zajtrk streže ves dan in vsi bi si ga želeli, zatorej bo morda treba na prosto mizo malce počakati, postrežba pa od gosta do gosta več ali manj enaka: omleta, kajmak, med, sir, olive, zelje in še topel kruh. Mestni predel, ne daleč od Taksima, ime katerega nosi najstarejši črno-beli nogometni klub Istanbula, s prepletenimi evropskimi ulicami in majhnimi hotelčki nosi sproščeno zahodnjaško podobo, zato je tudi priljubljeno zbirališče tujcev.
Domačini so med svojo kulturno dediščino najbolj ponosni na dvojico neprekosljivih veličastnih dam. To sta Modra mošeja in Aya Sofya. Slednja je bila nekoč grška ortodoksna bazilika, v 15. stoletju spremenjena v mošejo, danes pa je muzej. Muzej, v katerem se potopiš v vrtinec časovnega stroja – tisoče odsevov skozi stoletne vitraže, bleščeči islamski zapisi v zlatu in kupola bazilike Konstantina Osvajalca. Njej nasproti, le lučaj čez park, pa ena in edina Modra mošeja sultana Ahmeda iz zgodnjega 17.stoletja, ena od petih na svetu, ki v nebo vpije s šestimi minareti. Domačini z veseljem opazujejo začudene obraze tujcev, ki osupnejo ob vstopu v Modro mošejo. Morda je prav predel mesta Sultan Ahmed tisti, v katerem lahko Istanbul in njegovo mističnost doživiš popolnoma. In pravijo, da ni boljše izbire kot tamkajšnji elitni hotel Four Seasons. Sofisticiran, morda za koga precej butičen, a v tem hotelu padeš v časovno kapsulo. Gre namreč za doživetje zapora, saj so ga zgradili v prvem otomanskem zaporu. Življenjska luksuzna izkušnja za radovednega turista.
Posel, sklenjen ob črnem čaju ali v hammamu
Privoščiti si turško kopel je ena od zapovedanih obveznosti ob obisku Istanbula. Ne le osvežitev, hammam je tudi sprostitev, zdravljenje, zabava in druženje. Zato se nikar ne čudite preveč, če vas bodo domačini povabili v eno od zamegljenih mistično soparnih kopališč. V soseski Sultan Ahmed je prestižen izbor - Ayasofya Hurrem Sultan Hammam, kopališče, zgrajeno v 16. stoletju za potrebe Sulejmana Veličastnega, njegove najljubše žene Hurrem. Marmornati mozaiki, ki sevajo toploto od tal do stropa, sobane v sproščujoči meglici in senci Modre mošeje in Aye Sofye. Po penastem ritualu, mokri masaži na vročem marmorju in aromatičnem čaju lahko iz hammama odideš mlajši ... skoraj stoletje.
Soseska Sultan Ahmed je ena turistično najbolj obiskanih v mestu, saj ponuja popolno bizantinsko izkušnjo. Je namreč prvi hrib Istanbula, mesto, kjer se je vse začelo. Je tista, kjer je pod nizkimi strehami skrit znameniti Veliki bazar, labirint pet tisoč pisanih trgovinic. Ena največjih pokritih tržnic na svetu, po katere strehi se je z motorjem podil James Bond, te posrka vase, prav tako denarnico ali plačilno kartico.
In kar na vsem lepem, sredi gneče bazarja, se v nosnice prikrade močan vonj po jabolčnem tobaku – za vogalom je čajnica. Odprt prostor, s preprogami pokrita sedišča, majhne mizice s steklenimi kozarčki s čajem, v katerih odseva komaj kaj svetlobe, in lesketajoče se vodne pipe. Dim. Med drugim je to tudi prostor za poslovneže, za učne osnove trgovanja, valilnica novih poslovnih poti in sklepanja kupčij. Četudi je poslovno središče mesta z novodobnimi nebotičniki daleč stran, se posli tukaj še vedno sklepajo ob vodni pipi in močnem črnem čaju. In s stiskom rok.
