Denis Živčec
Liverpool. Britanska industrijska prestolnica. Mesto, v katerem je nekoč brnelo toliko strojev, da se je mnogo manjše mesto v rajnki Jugoslaviji čutilo pobrateno z njim. A ne samo zaradi industrije, temveč tudi zaradi cvetoče glasbene scene in večnega uporniškega duha. No, zgodba o Mariboru in Liverpoolu je ostala v nekih drugih časih, saj je Liverpool medtem postal skoraj polmilijonska večkulturna metropola in velja za eno od sto najpogosteje obiskanih mest na svetu, hkrati se redno uvršča na lestvice najbolj prijaznih v Veliki Britaniji in širše. Ob prijaznosti je najbolj mariborski del liverpoolske duše morda prav melanholično večno tavanje v spominih. In teh ima Liverpool veliko. Zadnje tedne smo ga povezovali z netipično bleščečim dogodkom, Evrovizijo, v resnici pa je povsem jasno, da gre za mesto, ki je z vsako opeko posvečeno ... skupini The Beatles. In dobri glasbi nasploh, saj ta odzvanja iz vsakega lokala in vogala. Note so tukaj v zraku, vodi in korakih, ki se med sprehodom zdijo bolj ritmični. Bolj frajerski. Bolj ... liverpoolski. In na najbolj liverpoolski lokaciji od vseh, v Albert Docku, kompleksu opečnatih pristaniških stavb, prvih, ki so jih Britanci zgradili brez uporabe lesa, je meka ljubiteljev The Beatles. Interaktivni muzej The Beatles Story. Le nekaj korakov od arene, ki je gostila Evrovizijo. Domačini ga v glavnem prepuščajo turistom, sami Beatle najdejo drugod, a kljub komercialnosti gre za izkušnjo, ki bi jo bilo škoda zamuditi. Tistih 17 funtov (20 evrov) vstopnine človek hitro pozabi, ko se potopi v verjetno največjo glasbeno zgodbo vseh časov.
Iz lažnega letala naravnost v rumeno podmornico
Ob vhodu zveni nevsiljiva glasba. Hey, Jude. In druge. Vsako leto sem pride več kot 300 tisoč obiskovalcev, željnih stika z legendami dvajsetega stoletja, v močno predelani kleti stavbe, ki je tudi sama pod zaščito Unesca. Muzej ni zelo velik in je le eden od številnih, posvečenih fantastični četverici. Beatlovske relikvije najdemo marsikje v mestu, a tukaj so najbolj vpletene v celostno zgodbo. Osemnajst prostorov muzeja je razdeljenih v tri tematske sklope. Tukaj je veliko fotografij, glasbenih inštrumentov in koncertnih kostumov, prve vinilke, besedila, videoposnetki, pripovedi očividcev in osebnih stvari. V delu razstave obiskovalci poslušajo histerične krike oboževalk iz muzejskih zvočnikov.
Drugo področje je namenjeno posameznim članom skupine, njihovi karieri in ustvarjalnosti. V sobi Johna Lennona, imenovani "bela soba z belim klavirjem", se sliši nepozabna himna miru Imagine. Mnoge povsem bel prostor hipnotizira in nekaj minut nemo zrejo v klavir in razmišljajo, kakšen bi bil svet, če ne bi na njem toliko vsega počeli narobe. Na splošno je glasba tukaj prisotna povsod, v vsaki dvorani in v vsaki sobi ustreza obdobju Beatlov, katerega zgodbo pripoveduje. Najbolj posrečen del razstave je popolna rekonstrukcija legendarnega The Cavern Cluba, ki velja za lokal, v katerem se je njihova zgodba začela. Pravi lokal je sicer kakšnih 15 minut hoje stran v znameniti ulici Matthew Street 10. V muzejski repliki so vse poustvarili v slogu 60-ih let 20. stoletja. Enaka notranjost z majhnim odrom, z ikoničnim barvitim in popisanim ozadjem. V sosednji sobi je poustvarjena trgovina s ploščami Briana Epsteina, ki je kot vodja skupine imel ključno vlogo pri njihovem osvajanju svetovnega občinstva. Spoznali so se v The Cavern Clubu.
V Albert Docku, kompleksu opečnatih pristaniških stavb, je meka za ljubitelje skupine The Beatles
Poseben sklop pripoveduje o izjemnem poletu Beatlov v Ameriko leta 1964 in njihovem odmevnem uspehu v tej državi, ki ga še nihče ni presegel. Sedete na repliko letala, prav takšnega, s katerim so leteli oni, in se odpravite v obljubljeno deželo. Instagramerji boste navdušeni nad sobo v podobi rumene podmornice, ki je posvečena veliki uspešnici Yellow Submarine. Da je fer, so del razstave posvetili tudi darilom, ki so jih Beatli prejeli od oboževalcev z območja Sovjetske zveze. Ne manjka niti velika prodajalna spominkov, kjer je skupini posvečeno vse, od majic do skodelic in pepelnikov.
Kraj, kjer so še zadnjič pripadali samo Liverpoolčanom
Obisk muzeja je posebno doživetje tudi zaradi avdiovodiča, ki vas vodi od sobe do sobe, poslušate zgodbe in si na majhnem zaslonu v dlani ogledujete avtentične posnetke tistega časa. Zanimiv je podatek, da je okoli sedemdeset odstotkov obiskovalcev muzeja tujcev, med njimi veliko mladih, rojenih desetletja po razpadu četverice. Še en dokaz, da dobra glasba presega čas in prostor. Muzej je v več kot treh desetletjih delovanja doživel številne predelave, prilagoditve in dobil nove eksponate, tudi redko videne fotografije iz njihovih šolskih dni, zanimivosti o članih skupine, zgodbe o nekaterih njihovih najbolj znanih pesmih, množično oblegan je Lennonov "zadnji" klavir, na katerega naj bi igral na dan svoje prerane smrti, pa njegova ikonična okrogla očala, ki jih je modna scena kasneje poimenovala prav po njem, lenonke, in eden njegovih ljubših suknjičev. Če ne padate tako zelo na Lennona, vas tam čaka tudi komplet bobnov Ringa Starra s koncerta za Georgea Harrisona in sklop, posvečen potovanju Beatlov v Indijo, od koder so se vrnili polni novega navdiha in poduhovljenosti.
V kavarni prodajajo lokalno zvarjeno pivo na temo Beatlov, izbor kav in tort, poleg tega pa je muzej tudi dom edinega beatlovskega fliperja v Združenem kraljestvu. Prava svetinja, ki je v bližini replike odra, je vstopnica za zadnji nastop skupine v The Cavern Clubu, ki se je zgodil v soboto, 3. avgusta 1963. Shranjena je v stekleni posodi in spominja na trenutek, ko so Beatli domači Liverpool prerasli in postali last celega sveta. Zadnji nastop v tem klubu so razprodali v nekaj minutah, za večino domačinov je to bila zadnja priložnost videti glasbena božanstva v živo, čisto od blizu. Če ste zares velik oboževalec, v muzeju o skupini ne boste izvedeli prav veliko novega, a se boste zabavali ob poslušanji štirih ur avdio vsebin in poskusih poustvaritev beatlovskega sveta. Povsem jasno je, da v muzejskem Cavern Clubu manjka znameniti kletni vonj, ki je v pravem še danes prav takšen, kot je bil med koncerti četverice.
Najslavnejša in najbolj zvezdniška klet na svetu
Za bolj pristno izkušnjo obiščite ulico Mathew v centru mesta. Ne glede na to, ali v mesto pridete zaradi nogometnega kluba Liverpool, nakupovanja, muzejev ali kulinarike ... v The Cavern Club morate stopiti vsaj enkrat. Za to boste plačali pet funtov vstopnine, preden se po znamenitem črnem stopnišču spustite v najslavnejšo klet na svetu, v kateri so Beatli prvič zanetili ogenj poznejše slave in spoznali agenta Epsteina. "Takoj so me navdušili z glasbo, ritmom in smislom za humor. Takrat se je vse začelo," je nekoč izjavil. Prav po Epsteinovi zaslugi so Beatli zamenjali usnjene jakne za uglajene obleke in postali bolj umirjeni. Beatli so v lokalu v letih 1961, 1962 in 1963 odigrali skupno 292 nastopov, takrat je za tolkali sprva sedel še originalni bobnar Pete Best. Pred odhodom v ZDA je Brian Samuel Epstein je obljubil, da se bodo nekoč vrnili v The Cavern Club, vendar je slava skupine eskalirala v neslutene razsežnosti. Tudi Epsteina je kmalu pokopala odvisnost od drog.
Dokaz, da dobra glasba presega čas in prostor
Niso pa v tisti kleti, ki je danes delno tudi muzej, nastopali le Beatli. Na barviti podzemni oder so stopili mnogi slave željni glasbeniki, ki so kasneje polnili največje dvorane in stadione na svetu. Sprva je tam odzvanjal džez, nato trši zvoki. Seznam nastopajočih je dih jemajoč - The Queen, The Who, Rolling Stones, The Yardbirds, Jimmy Page, Eric Clapton, Chuck Berry, Elton John ... The Queen so tam nastopili leta 1970, ko je pevec Freddie Mercury živel na znameniti liverpoolski ulici Penny Lane, ki so ji Beatli posvetili enega svojih najbolj ikoničnih komadov. Gre za ulico, v kateri je prebival Paul McCartney. Ulična tabla Penny Lane je največkrat ukradena ulična tabla na svetu.
The Cavern Club je moral leta 1973 zapreti svoja vrata, saj so stekla gradbena dela za nikoli dokončano podzemno železnico. Leta 1984 je lokal prevzel nekdanji nogometaš Liverpoola Tommy Smith. Zavzel se je za to, da so novi The Cavern Club odprli na isti lokaciji, v isti obliki in da so pri gradnji uporabili iste zidake, čeprav domačini trdijo, da je originalni lokal stal nekoliko bolj naprej kot zdajšnji. Luči so v kleti spet ugasnile pet let kasneje, ko je bila Anglija v 80. letih sredi gospodarske krize. Bankrotirani klub sta po 18 mesecih prevzela prijatelja Bill Heckle in Dave Jones. Danes veljata za lastnika z najdaljšim stažem. Lokal še vedno skoraj vsak dan gosti koncerte, a je vzdušje precej turistično. V zadnjih dvajsetih letih so v klubu nase opozorili Travis, Oasis, Adele in The Arctic Monkeys. V Liverpoolu si zmeraj nekje med veličastno, revolucionarno preteklostjo in sanjami o lepši prihodnosti. Imagine. In zato je to mesto najbrž najbolj frajersko na svetu.
