Rumeni svišč (Gentiana lutea L.) je po domače tudi košutnik, encijan, gencijana, gorčica, gorečica, gorenca, gorenčica, lecijan, licijan, svederc, srčenjak, svišč, sviščel, cijan, svišel, zvišč ... Sodi med zaščitene rastline, zato ga, ne glede na njegovo zdravilnost, v naravi ne smemo nabirati. Lahko pa ga gojimo kar sami, saj dobro uspeva v vrtni zemlji in ima prav takšne zdravilne lastnosti kot tisti, ki raste v naravi. Če se odločimo, da ga bomo posadili na vrtu, potem te zemlje ne smemo gnojiti z gnojnico.
Dobro uspeva na vrtu in ima enake zdravilne lastnosti kot v naravi
Rumeni svišč (encijan) je trajna zelnata rastlina, zraste od 80 centimetrov do dva metra visoko. V zemlji ima kratko, debelo koreniko in na široko razraščene dolge, mesnate korenine. Podzemni deli rumenega svišča so na zunaj rjavi ali temno sivi, znotraj pa rumeni. Rumeni svišč ima votlo, golo, okroglo steblo. Listi so rjavo zelene barve in so tudi precej ošiljeni. Cveti junija, julija in avgusta.
Pri želodčnih težavah
Košutnik pomaga pri želodčnih težavah, slabi prebavi, slabem apetitu in močnih vetrovih. Čisti jetra in ledvice, žene na vodo, povečuje izločanje prebavnih sokov. Spodbuja delovanje žolčnika, jeter, trebušne slinavke, izločanje sline in želodčnih sokov. Pomaga pri blaženju želodčnih bolečin, znižuje telesno temperaturo. Pomaga pri srčni in živčni slabosti. Koristen je pri kislem spahovanju, pekoči zgagi, pri mesečnem perilu. Uničuje gliste. Priporočajo ga pri težkem dihanju in sopenju, pri slabokrvnosti in splošni oslabelosti.
Učinkovine: gentin, gentiamarin, amarogentin in gentiopikrin, mastno olje, gumi, gentianova kislina, gentianozo trisaharide, rudninske soli, ogljikovi hidrati (glukoza, fruktoza, saharoza), pektini, derivati ksantona, fitosteroli.
Uporabnost: čaj, tinktura, aperitiv, prašek.
Čas nabiranja: korenine izkopavamo marca, aprila in maja ter septembra in oktobra.
ČAJ PRI TEŽAVAH Z ŽELODCEM IN APETITOM
Tri grame suhih korenin rumenega svišča prelijemo s skodelico hladne vode, pustimo stati 8 do 12 ur. Čaj precedimo, malo pogrejemo in ga pijemo po požirkih. Korenin ne kuhamo, ker bi bil čaj pregrenek in neužiten.
ČAJ ZA ZNIŽEVANJE VISOKE TEMPERATURE
Štiri jedilne žlice posušenih cvetov rumenega svišča prelijemo z litrom vrele vode. Pustimo stati 10 minut, precedimo. Neoslajen čaj pijemo trikrat na dan po eno skodelico.
TINKTURA IZ RUMENEGA SVIŠČA
Potrebujemo 10 g posušenih korenin rumenega svišča, 1 liter 80% alkohola in ½ l destilirane ali prekuhane vode.
Suhe korenine rumenega svišča damo v kozarec s širokim grlom in prelijemo z alkoholom, v katerega smo zmešali 2 dl destilirane ali prekuhane vode. Kozarec za tri tedne postavimo v senco in večkrat pretresemo. Po treh tednih precedimo in nalijemo v čisto steklenico ter dobro zapremo; 20 do 25 kapljic tinkture razmešamo v 1 dl vode. Pijemo enkrat na dan pri napihnjenosti, težavah z žolčem in jetrnih boleznih.
PRAŠEK IZ KORENIN RUMENEGA SVIŠČA
Posušeno korenino rumenega svišča zmeljemo v prah. Na dan zaužijemo eno kavino žličko takšnega prahu z vodo pri prebavnih težavah in za pospešitev apetita.
Eno čajno žličko praška iz korenin rumenega svišča, zmešanega v 2 dl mlačne vode, uživamo po požirkih pri boleznih jeter in želodca, še posebno, če bolnik ne more obdržati hrane v želodcu.
Prašek iz korenine košutnika s požirkom vina ali kot topli zavretek pa odpravlja gliste, čisti jetra in ledvice, žene na vodo, pomirja želodčne krče, krepi želodec, čisti pljuča sluzi in pospešuje mesečno perilo.
VINO
50 g posušene korenine rumenega svišča prelijemo z litrom dobrega črnega vina, steklenico postavimo za 14 dni v senco, kjer je temperatura od 25 do 30 °C, steklenico večkrat pretresemo in precedimo. Vino pijemo po eno jedilno žlico zjutraj in zvečer. Spodbuja apetit in pomaga pri delovanju slabega želodca.
ENCIJAN
Eno posušeno korenino rumenega svišča prelijemo s 43% žganjem, steklenico postavimo za tri tedne v senco, precedimo in aperitiv je gotov. Pijemo ga po eno šilce po obrokih, kadar uživamo preveč mastno hrano in nam ta obleži v želodcu.
Opozorilo
Če zaužijemo prevelike količine rastline, lahko to povzroči bruhanje in glavobol, zavre pa tudi prebavo. Pripravke zmeraj uživamo vsaj pol ure do eno uro pred jedjo. Uživanje v alkoholni obliki - znan je tudi kot encijan - po jedi prebavne težave samo še poslabša.
Nekateri bolniki ga težko prenašajo, ker jim premočno draži sluznico želodca. Uživanju pripravkov naj se izogibajo ljudje s previsokim krvnim tlakom in tisti, ki imajo razjede na želodcu ali dvanajsterniku, pa tudi ljudje, ki krvavijo iz nosu ali imajo krvavitve v želodcu.
Sviščevim pripravkom naj se prav tako izogibajo ženske v začetku nosečnosti.
Zmanjšuje spolno slo pri moških, zato se priporoča kot naravno zdravilo proti vzburjenosti.
Poleg tega mu je precej podobna smrtno nevarna bela čmerika, ki se od košutnika razlikuje predvsem po premenjalno razvrščenih listih, ki so na spodnji strani mehko dlakavi.