Za vikend v Opatiji, ko se je za hip zjasnilo in sem spet imel občutek, da moram nekaj početi.
Razmišljal sem o tem, katera beseda najbolje opiše odraslo življenje, in prišel do zaključka, da je to krivda. Krivda, ker neprestano nečesa ne počneš. Kakorkoli se že poskušaš sprostiti, veš, da nekje v zraku visi obveznost, s katero neodgovorno predolgo odlašaš. Položnice, ki jih je treba plačati, službene obveznosti, ki jih je treba opraviti, mejli, na katere je treba odgovoriti. Že davno sem, v skrbi za svoje duševno zdravje, nehal vračati večino telefonskih klicev. Z dobrimi novicami tako nihče ne kliče več ...