(SAMOGOVOR) V jami razbojnikov

"Nekateri kazalci nakazujejo, da ne gre za klasičen politični umor, čeprav tega v bodoče ne bo več mogoče izključiti," je takrat rekel Anton Pozvek, vodja urada za zaščito, ki je skrbel za varovanje politikov. Krambergerja niso varovali, ker formalno še ni bil kandidat za predsednika, a je kandidaturo javno napovedal. Četudi je sam opozarjal na grožnje in je Pozvek priznal, da so v tistem času v Mariboru policisti zmerom zapirali "varnostno zanimive ljudi, kriminalce, povratnike, znane nasilneže in druge", ko so se skozi mesto z graškega letališča v Zagreb vozili tuji državniki. Dr. Anton Trstenjak, filozof, antropolog, psiholog in teolog, je na dan umora našemu novinarju Branku Žuncu izrekel pomenljive in preroške besede o spremembah pri nas, ki jih je napovedal tragični dogodek. "Živel sem v prijetni zavesti, da pri nas ni terorizma. To pa je začetek terorizma in tega se bojim, to je strašna, nevarna reč."
Doslej smo bili Slovenci glede tega brez skrbi, je nadaljeval ugledni akademik. "Človeku se milo stori ob vsem tem neprijetnem občutku, da smo v jami razbojnikov, ko ustrelijo nekoga, ki ni nikomur nič hudega storil." Opozoril je na to, da so ubili človeka, za katerega so drugi menili in je tako tudi sam mislil, da je toliko "prifrknjen", da ga nihče zares ni vzel. "A kot vidite, so ga preveč zares vzeli. Marsikaj si je dovolil, česar si kdo drug ne bi mogel, in zdaj je gor plačal. Ni me prizadela samo njegova smrt, ampak celotne okoliščine, ko se človek zaveda, da je to simptom jame razbojnikov. Kaj takega se v slovenski povojni zgodovini še ni zgodilo in bojim se, da se bo nadaljevalo." Seveda so jamo pri nas že prej kopali, v Jugoslaviji so ljudje izginjali tako, da jih je "vzela megla", z visokih mest so doživljali politične umore na izrednih partijskih sejah. Udba je v tujini s streli iz pištol, nastavljanjem bomb, ugrabitvami šla nad sistemu nevarne ali domnevno nevarne ljudi.
Obsojeni naj bi bil dejanje storil "iz osebnih razlogov, zaradi močne antipatije". V Krambergerjevem primeru je brez dvoma šlo za atentat na ameriški način in ne več na ruskega. Dobrotnik iz Negove, za katerega je na volitvah za predsedstvo Slovenije dve leti prej glasoval vsak peti Slovenec, je pred volitvami 1992 postal naš John Kennedy, še preden so ga izvolili za predsednika države. "Kučana visoko spoštujem, on je velik človek. Če bom predsednik, mu bom naredil še večji spomenik, kot ga ima Kardelj, ker si ga zasluži. Volivce pa opozarjam, ne volite ga, ker je komunist." Komuniste je imel za nevarnost, v znamenitem intervjuju za Val 202 je poudaril, da spoštuje Cerkev, vero, Boga, česar komunisti ne spoštujejo. Vsepovsod komunizem razpada, samo v Jugoslaviji se ga držijo kot pijanec plota, je pravil. In res, naša novejša politična zgodovina je oprijemanje plota s poskusi odmikanja, odstranjevanja vsaj letev.