Glorija Lorenci
Običajno je, da se invazije pikapolonic v stanovanjske prostore začnejo v začetku hladnega jesenskega vremena, a letošnje muhasto vreme, ki je zanihalo od že skoraj poletnih temperatur do poznojesenskih, je najbrž krivo, da z marsikaterega konca naše države že poročajo o nevšečnostih, ko skozi okna, vrata, špranje, prezračevalne naprave sili na toplo na tisoče polonic. Hroščkov, pri katerih osnovna barva pokrovk sega od bledo rumenkaste do črne in število pik od nič do 21. To so harlekinske polonice, ena najbolj invazivnih in škodljivih žuželk, ki so osvojile Evropo.
Začelo se je po znanem principu, da ko hoče človek "urediti" naravo, se največkrat zgodi, da napravi kolosalni nered. In več škode kot koristi. Prav takšna je tudi zgodba o harlekinski polonici, vrsti, ki je izvorno doma od Srednje do Vzhodne Azije, od severnega osrednjega dela Rusije prek Mongolije in Kitajske do Tajvana in Japonske. Zato jo nekateri imenujejo tudi azijska polonica.
Prva dama biološkega nadzora
Polonice so družina hroščev, znotraj katere je opisanih približno 4500 vrst - slovenski entomologi ocenjujejo, da živi v Sloveniji okoli 70 vrst. Za številne je značilna izjemna variabilnost barv in vzorcev pik. V strokovnem jeziku govorijo o polonicah, saj nimajo vse vrste pikastega vzorca, zato je polonica ustreznejše ime.
Prinaša srečo, a jo sama potrebuje
Prvič pri nas so jo dokumentirali v Šentilju
Da so polonice odlično orožje proti kaparju, so že v drugi polovici 19. stoletja potrdili v Kaliforniji. Tam se je namreč po nasadih pomarančevcev tako namnožil beli pomarančev kapar, da so pridelovalci pomaranč začeli že opuščati pridelavo. Entomologi, strokovnjaki za žuželke, ameriškega ministrstva za kmetijstvo so ugotovili, da omenjeni kapar izvira iz Avstralije, kjer ne povzroča toliko škode, saj ga učinkovito "nadzoruje" polonica vrste Rodolia cardinalis. Med novembrom 1888 in marcem 1889 so uvozili nekaj sto osebkov te vrste in poseg se je že v tistem letu izkazal za tako učinkovitega, da so ga začeli posnemati na široko po svetu in je postal najuspešnejši primer biološkega nadzora tistega časa.
Pikapolonica, zleti v nebesa!
Pikapolonica je prastar simbol za srečo povsod po svetu, kjer se pojavlja. Pri nas ima kar nekaj ljudskih imen, kot so Marijin hrošček, božja kravica, božji volek. Kdor jo ubije, si nakoplje nesrečo, komur prileti na dlan, je ujel srečo. Spomnim se, da smo kot otroci zmeraj počakali, da je zlezla na konico dvignjenega prsta, pri tem pa smo govorili: "Pikapolonica, zleti v nebesa in mi prinesi zlata kolesa." Je pa ponekod veljalo, da dekleta dajo pikapolonico na vrh prsta in štejejo sekunde, dokler ne odleti. Vsaka sekunda pomeni še eno leto do možitve.
O tem simpatičnem hroščku je napisanih in uglasbenih veliko pesmi. Med najbolj znanimi je gotovo Župančičeva Božji volek, ki jo je uglasbil Benjamin Ipavec, čudovito pesem z naslovom Pikapolonica pa poje Vlado Kreslin. Med otroci najbolj priljubljena je Pikapolonica skladateljice Mire Voglar: "Pika, poka, pikapolonica, to sem jaz!/Suknjica rdeča, nekaj črnih pik ..."
Pikapolonice veljajo za simbol lepega otroštva in nepokvarjenega doživljanja sveta, ljudem pa naj bi prinašale tudi denarni uspeh, zato so bili v starih časih hranilniki v obliki pikapolonic, v sodobnih pa jih velikokrat najdemo upodobljene na bančnih karticah.
Ali se bo v času invazije harlekinskih pikapolonic stara dobra pikapolonica še obdržala kot simbol sreče in dobrega, pa je težko reči.
Od ene težave do druge
A veliko večja težava kot umazane fasade so vplivi na avtohtono favno. Značilni za harlekinsko polonico so visoka plodnost in predvsem nenasitnost, hkrati pa so tudi večje od domačih vrst polonic. Ko ličinkam harlekinske polonice na neki lokaciji zmanjka listnih uši, ki so njihova osnovna hrana, se začnejo hraniti z jajčeci in ličinkami drugih žuželk, nemalokrat so žrtve prav naše avtohtone polonice. Prav tako pa ne vemo, kaj se dogaja z drugimi našimi domorodnimi vrstami žuželk, ki se prehranjujejo z listnimi ušmi, kot so denimo strigalice in mrežekrilci, lahko pa domnevamo, da izgubljajo v boju za vire hrane proti tako agresivni in dominantni vrsti, kot je harlekinska polonica.
Božji volek
Čurimuri, božji volek,
božji volek moj,
zleti, zleti in pokaži,
kje je domek tvoj!
Z roke dečkove je božji
volek odletel
pa na polja pisani je
cvetki obsedel.
Čurimuri, božji volek,
tam je domek tvoj,
zdaj pa zleti in pokaži,
kje je domek moj!
Poletel je božji volek
k soncu pod nebo -
dolgo je za njim strmelo
dečkovo oko.
(Oton Župančič)
Bo naslednja ofenziva divjala v vinogradih?
