Čeprav so vajeni vsakršnih umorov in brutalnih morilcev, pa tudi Američane občasno šokirajo nova razkritja o zahrbtnih umorih. Toliko bolj, če so žrtve starejši ljudje, ki se močnemu morilcu fizično ne morejo upreti. In takšnega morilca so nedavno odkrili v Dallasu, v zvezni državi Teksas. Doslej so mu pripisali dvanajst umorov žensk, starih od 76 do 94 let, a policija preiskuje še tisoč primerov smrti, ki jih niso natančno preiskovali in bi jih, glede na način storitve in kraje, kjer se je zadrževal, lahko storil 46-letni Billy Chemirmir. Moril je tako v stanovanjih kot v v domovih za ostarele, njegove žrtve so bile stare več kot 80 let. Policija v veliko primerih smrti niti ni preiskovala, saj je storilec skrbno odstranil sledi, in smrt so v večini primerov pripisali starosti oziroma naravni smrti.
Naključje z znancem
Potem pa se je leta 2018 zgodilo, da je 91-letna ženska, ki je sama živela v stanovanju v mestu Plano (Teksas), preživela napad. Policiji je povedala, da je moški nasilno vstopil v stanovanje, ji ukazal, naj leže na posteljo in naj se ne upira. Ubogala ga je, in ko je legla, ji je na obraz potisnil blazino in jo skušal zadušiti. Kmalu je izgubila zavest in verjetno bi umrla, če ne bi kmalu po tem, ko je storilec, prepričan, da je starka umrla, zapustil stanovanje, po naključju k njej prišel znanec in takoj poklical reševalce. Ko se je ženski povrnila zavest, je policiji opisala, kaj se je zgodilo, po vrnitvi domov pa ugotovila, da je izginila škatlica z nakitom.
Povezali podobne primere
Harrisova, stara 81 let, je ležala na postelji v spalnici. Okoli ust je imela razmazano šminko, in ker je bila šminka tudi na blazini, so sklepali, da jo je neznani morilec zadušil. Primer so povezali z nerešenim primerom iz leta 2017, ko je takrat še neznanec v domu ostarelih v mestu Frisco napadel 93-letno žensko. Ta je, ko jo je napadalec skušal zadušiti z blazino, uspela stisniti gumb za klic na pomoč, a je moški z njeno škatlo za nakit pobegnil, še preden je v sobo prihitel nekdo od zaposlenih v domu. Ženska je potem povedala, da je pri vratih njene sobe pozvonil lepo oblečen moški in se predstavil kot mojster, ki mora nekaj popraviti. Ker mu je rekla, da ne potrebuje nikakršnega popravila, je v sobo vstopil na silo, jo podrl na tla in začel dušiti. Chemirmira so s tem primerom povezali na podlagi mobitela, saj se je ta v času napada povezal z oddajnikom v bližini starkinega stanovanja.
Samomor ga je rešil pred razkosanjem
Ustanove sumljivih smrti
Ker se je več umorov zgodilo v domovih za ostarele, so svojci nekaterih žrtev, za katere je sprva kazalo, da so umrle naravne smrti, po aretaciji Chemirmira pa, da gre lahko za umor, medijem povedali, da so večkrat opozarjali na slabo varovanje v teh ustanovah. Za mrežo NBC 5 je na primer zet ene od žrtev zatrdil, da so v domu, v katerem je bivala njegova tašča, večkrat opozarjali na nevarnost, da lahko do sob starostnikov nenadzorovano pride kdorkoli, a da ni bilo pravega odziva. Ko so novinarji omenjene tv-postaje hoteli informacijo preveriti v ustanovi, ki jo je bil moški navedel, so ostali pred zaprtimi vrati. Je pa primer Chemirmir sprožil več tožb zoper različne domove za starostnike, v katerih so se bile zgodile sumljive smrti. Družine vsaj treh žrtev namreč menijo, da ustanove niso zagotavljale primerne varnosti za ljudi, ki so bivali pod njihovo streho, kar je morilcu zelo olajšalo početje.
Pošast iz Andov nima rekorda
Tako organi pregona kot ameriška javnost zdaj čakajo, kaj bo pokazala preiskava vsaj 750 smrti starejših žensk, ki so umrle v okoliščinah, značilnih za umore, ki so jih Chemirmirju že pripisali. Če se potrdijo domneve, da doslej razkritih dvanajst žrtev Billyja Chemirimira ni edinih, ki so umrle po njegovi krivdi, se lahko zgodi, da se bo povzpel na lestvici najhujših serijskih morilcev v ZDA.
Po doslej zbranih podatkih velja za serijskega morilca, ki je umoril največ ljudi, Pedro Alonso Lopez. Kolumbijec, ki se ga je prijel vzdevek Pošast iz Andov, je samo leta 1978 v Andih v Peruju umoril okoli sto Indijank, dve leti kasneje pa je morilski pohod nadaljeval v Ekvadorju, kjer je umoril tri do štiri ženske na teden, preden so ga le prijeli. Leta 1980 je policiji navedel, da je umoril vsaj 300 žensk, a mu niso verjeli. Ko pa je povodenj odkrila množično grobišče, kamor je zakopal večino svojih žrtev, so mu le verjeli. Vse do leta 1998 so se vlekli različni postopki zoper njega (vmes je bil tudi obsojen), potem pa so ga le izročili Kolumbiji, kjer so ga potem obsodili na 20 let zapora. Obtožen je bil umora 110 žensk v Kolumbiji, Ekvadorju in Peruju. Zanimivo je, da se je kolumbijska policija z njim ukvarjala že leta 1978. Ujeli so ga bili pripadniki nekega plemena in ga obsodili na smrt, ker je umoril več Indijank, a se je neka ameriška misijonarka zavzela zanj in prepričala plemenske poglavarje, naj ga prepustijo njej, da ga odpelje na policijo. A policisti so ga izpustili, ker so menili, da se jih umori Indijank ne tičejo. Lopez je bil med prestajanjem kazni v Kolumbiji spoznan za neprištevnega in je bil tudi v psihiatrični ustanovi, istega leta, torej 1998, pa potem spoznan za prištevnega in izpuščen iz psihiatrične bolnišnice za 50 evrov varščine. Po nekaterih podatkih iz dokumentarnega filma o njem naj bi leta 2002 Interpol znova razpisal tiralico za njim zaradi umora. A doslej ni nihče ugotovil, kje se razvpiti morilec skriva.
Statistika z najdaljšim seznamom žrtev serijskih morilcev sicer kaže, da je Lopez šele drugi. Na prvem mestu je prav tako Kolumbijec Louis Garavito, rojen leta 1957, ki mu za obdobje 1992 do 1999 pripisujejo med 172 in več kot 300 žrtev, dokazali pa so mu jih 138 (Lopezu so dokazali 110 umorov). Garavito je priznal, da je brutalno mučil in posiljeval ter na koncu umoril 140 fantov, starih od 8 do 16 let, in sicer v Kolumbiji, Ekvadorju in Venezueli. Prijeli so ga aprila 1999, iz zapora bi ga lahko izpustili leta 2021.
V kislino vrgel 100 otrok
Otroke je posiljeval in moril tudi Pakistanec Javed Iqbal, rojen leta 1956, v letih 1998 in 1999 je mučil in po umoru razkosal in vrgel v kislino sto otrok. Sodnik ga je obsodil na smrt in mu med izrekom sodbe dejal, da ga bodo pred starši njegovih žrtev davili do smrti, ga razkosali v stotine kosov in te potem vrgli v kislino, prav tako, kot je sam počel s svojimi žrtvami. A preden bi se sodnikova napoved uresničila, je morilec naredil samomor.
Ti trije morilci so doslej tisti, ki so zagrešili sto smrti ali več. Četrti na lestvici je Rus Mikhail Popkov, rojen leta 1964, ki je v letih 1992 do 2010 dokazano posilil in potem umoril 78 žensk, za še tri žrtve pa domnevajo, da so umrle po njegovi krivdi, a tega policija in tožilstvo nista mogla dokazati. Prijeli so ga leta 2012 in ga potem leta 2015 obtožili 22 umorov, po tem jih je priznal še 59, a so mi jih v obtožnici pripisali 56. Obsojen je bil na dosmrtni zapor.