Slovenija ni izjema: Otroci so hitro plen spolnih nasilnežev

Na ljubljanski policijski upravi so v začetku decembra sklicali tiskovno konferenco na temo spolne zlorabe otrok prek interneta. Tedaj so javnost seznanili tudi, da so kriminalisti po približno desetih letih domnevnih spolnih zlorab prek interneta prijeli slovenskega državljana z območja policijske uprave Ljubljana. S 100 do 150 žrtvami, gre v glavnem za slovenske otroke, večinoma deklice, naj bi bil osumljeni prišel na internetu v stik, jih silil, da so mu pošiljale gole fotografije, z nekaterimi pa naj bi se bil srečal tudi osebno in jih spolno zlorabil.

Ustrahujejo žrtve, da se gole fotografirajo

Zato na policiji opozarjajo, da lahko otroci in mladoletniki, ki brez nadzora staršev ali učiteljev brskajo po spletnih portalih in klepetalnicah, hitro postanejo plen spolnih nasilnežev. Slovenski kriminalisti zadnja leta dajejo velik poudarek odkrivanju in pregonu storilcev kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost otrok in mladoletnikov, storjenih preko interneta. Preko njega so lahko mladoletne žrtve, ki so na različnih socialnih omrežjih in v klepetalnicah brez ustreznega nadzora staršev in učiteljev, hitro plen ljudi, ki z grožnjami in izsiljevanjem ustrahujejo žrtve, da se gole fotografirajo, ali pa jih zvabijo na zmenke in jih spolno zlorabijo.

Na posnetkih večinoma deklice

Tudi Spletno oko, ki že dvanajsto leto deluje kot prijavna točka za prijavo posnetkov spolnih zlorab otrok in sovražnega govora na internetu, opozarja na pasti spolnih zlorab prek interneta. Iz njihovega poročila za leto 2017 je razbrati, da so lani prejeli 97 prijav spletnih strani, ki naj bi prikazovale posnetke spolnih zlorab otrok. Po pregledu so ocenili, da je bilo med vsemi prijavljenimi primeri 24 nezakonitih. Večina preostalih primerov je prikazovala spolne aktivnosti odraslih. Sporne primere so posredovali v nadaljnji pregled in obravnavo policiji in prijavnim točkam držav, kjer so se vsebine nahajale - najpogosteje je to bilo v ZDA.

Najprej fotografije, nato izsiljevanja

​Europol je s partnerji, med katerimi je tudi slovenska policija, začel preventivni projekt Reci ne, s katerim opozarja na vzroke in posledice izsiljevanja ter spolnih zlorab otrok in mladostnikov na spletu. Namen preventivnega projekta je opozoriti na pasti, ki prežijo na otroke in mladostnike pri brezskrbni rabi interneta, ter hkrati svetovati, kako preprečiti in reagirati v primerih, ko že pride do izsiljevanja.
Brezskrbna uporaba interneta ima namreč svoje pasti. Na spletu so tudi uporabniki, ki poiščejo mladoletne žrtve in pridobijo njihovo zaupanje, da bi jih kasneje lahko izsiljevali, bodisi za spolne namene bodisi za denar. Takšni storilci so prisotni povsod, kjer so tudi mladi - igrajo spletne igre, obiskujejo klepetalnice, namenjene mladim, obiskujejo spletne strani za otroke, družbena omrežja. Kot je lani za Večer povedal Anton Klančnik z generalne policijske uprave, z objavljanjem podatkov o sebi tako rekoč skoraj javno sporočamo neznanim osebam podrobnosti iz svojega življenja.Vse te podatke lahko uporabniki spleta izkoristijo, da se približajo žrtvi in vzpostavijo stik z njo. Pretvarjajo se, da so njihovi vrstniki, da so prikupne osebe moškega ali ženskega spola, pri čemer uporabljajo tudi izrazoslovje, na primer sleng, in tematike, ki so mladim blizu.
Ko navežejo stik, začnejo stopnjevati pritisk na žrtev tako, da jim žrtev nekritično sledi in, ne zavedajoč se posledic, izpolnjuje storilčeve napotke, katerih namen je lahko spolne ali finančne narave. Storilec želi velikokrat od žrtve pridobiti fotografije ali vsebine spolne narave, na podlagi pridobljenih fotografij pa se začne izsiljevanje, lahko tudi zahteve po srečanju. Ko storilci pridobijo posnetke mladostnikov, se začnejo zahteve po odškodnini, nakazilu denarja na različne račune, tudi s kriptovalutami. Zneski, zahtevani za plačilo, so razmeroma nizki, gibljejo se nekje med 20 in 150 evri. Storilci, ki so večinoma moškega spola, so tako iz Slovenije kot iz tujine. So različnih profilov in izobrazbe, prihajajo iz različnih okolij, skupno pa jim je, da so večinoma samotarji, brez družabnega življenja.
Zato slovenska policija opozarja. Vsebin (fotografije intimnih delov telesa), ki so povezane s spolnostjo, ni priporočljivo pošiljati niti znancem niti prijateljem. Ko je fotografija odposlana, nad njo nimamo več nadzora in nikoli ne vemo, kaj bo s fotografijo storil prejemnik. Ko jo bo prejel ali kasneje. Ne objavljajte osebnih podatkov in tega, kje ste.

Ne bodimo samo neme priče

Policija opozarja, da če se zgodi spolna zloraba na internetu, mladostnika ne smete obsojati, saj je nekdo izkoristil njegovo zaupanje. Pomagajte mu.
Komunikacijo, ki je potekala med otrokom in storilcem, je treba shraniti - nikar je ne izbrišite. Komunikacijo s storilcem je treba takoj prekiniti. Žrtvam svetujejo, da naj mu ne nakazujejo denarja in novih fotografij. Takoj poiščite pomoč, zaupajte se prijatelju, staršem, svetovalnim delavcem in prijavite policiji.
Vinko Stojnšek iz Generalne policijske oprave še opozarja, da nobena oblika nasilja ni sprejemljiva, zato ne bodimo neme priče dogodkov, ampak pomagajmo žrtvi. Slovenska policija sporoča vsem nasilnežem, še posebno spolnim, da s tem, ko škodujejo otroku na kakršenkoli način, otroci posledice tega dejanja čutijo vse življenje. "Otroci zaupajo odraslim, so nemočni, ranljivi in čustveni. Kar se jim zgodi, nosijo s seboj, ne vedo, ali bi komu povedali, kaj se jim je zgodilo. To so grozljive izkušnje in otroci nosijo posledice teh dejanj vse življenje. To so sprevržena, vsega obsojanja vredna dejanja. Vedite, da bomo naredili vse, da vas odkrijemo, identificiramo in ustrezno ukrepamo. Pri tem bomo uporabili vsa zakonita pooblastila, sodelovali bomo s tujimi varnostnimi organi ter agencijama Interpol in Europol. Tako kot je internet brezmejen, tako tudi policijsko sodelovanje v tovrstnih primerih ne pozna meja," je še dejal Stojnšek.