Slovenska planinska pot (SPP) je ob koncu praznovanja letošnje 70-letnice dobila posodobljen častni znak in nov planinski vodnik izpod uveljavljenega peresa Gorazda Goriška, Mojce Stritar Kučuk in Andraža Poljanca, znova v eni knjigi in z novo povezavo s spletno aplikacijo maPZS. Pri Planinski založbi je to že štirinajsta izdaja, do zdaj pa je bilo prodanih že več kot štirideset tisoč izvodov vodnika po najbolj priljubljeni vezni poti v Sloveniji. Celotno pot je doslej prehodilo enajst tisoč planincev, o njeni priljubljenosti pa priča tudi podatek, da je bilo prodanih več kot 200 tisoč Dnevnikov SPP.
Gre za eno najstarejših planinskih poti v Evropi, bila pa je povod za nastanek mnogih evropskih veznih poti. Odprta je bila leta 1953 v počastitev 60-letnice organiziranega planinstva v Sloveniji, nastala pa je na pobudo Ivana Šumljaka, profesorja zemljepisa, kronista, vsestranskega planinca in aktivnega markacista PD Maribor Matica. Slovensko planinsko pot vodi od severovzhoda do jugozahoda Slovenije po večini gorskega sveta - od Maribora do Debelega rtiča ob Jadranskem morju; označena je s številko 1 ob rdeče-beli Knafelčevi markaciji.
Leta 1958 je pri Planinski založbi izšel prvi vodnik Po slovenskih gorah - vodnik po planinski transverzali, ki so ga uredili Vilko Mazi, France Planina in Cene Malovrh; ponatisnili so ga v letih 1964 in 1969. Leta 1974 je izšel Vodnik po Slovenski planinski poti, z dopolnjenimi ponatisi v letih 1979, 1984 in 1988. Po preteklih izdajah ga je uredil uredniški odbor, v katerem je bil tudi Tomaž Banovec, v letih 1979-1987 predsednik PZS, ki je kot geodet in kartograf prevzel kartografski del. "Slovenska planinska pot je bila že takrat zelo priljubljena, saj je bila prva, redka in kot taka velika atrakcija," se spominja Tomaž Banovec in še dodaja, da se je ideja uveljavila v vseh alpskih državah, čeprav so jo v Švici sprva napadali, češ da ne ustreza planinstvu, danes pa je po Alpah in drugod speljana vrsta podobnih poti.
Po spremembah Slovenske planinske transverzale št. 1 in preimenovanju v Slovensko planinsko pot je leta 1994 (s ponatisom 1998) izšel nov vodnik avtorja Jožeta Dobnika in od takrat tudi nosi naslov Slovenska planinska pot.
Izpod peresa in koraka Andraža Poljanca in Milenka Arnejša - Prleta je vodnik novo prenovo doživel leta 2012, temeljito nadgradnjo pa spet leta 2018, ko je pod uredniško taktirko Jožeta Draba in avtorstvom Gorazda Goriška, Mojce Stritar Kučuk in Andraža Poljanca prvič izšel v treh knjigah, razdeljen na odseke oziroma etape, že naslednje leto doživel ponatis in angleško izdajo Slovenian Mountain Trail, ob letošnji 70-letnici pa vnovični natis v eni knjigi.
V najnovejšem vodniku Slovenska planinska pot lahko planinci sledijo etapam po celotni poti ali pa posamezne etape poljubno izbirajo, razdelijo ali spojijo glede na želje, čas in vremenske razmere. Nadgradnja te izdaje je povezava s sodobnimi informacijskimi sistemi, saj ima vsaka etapa QR-kodo s povezavo do vrisa poti v spletni aplikaciji maPZS. Uvodoma nas Gorazd Gorišek vodi iz Maribora čez Pohorje, Kamniško-Savinjske Alpe in Karavanke do Mojstrane. Tam nas prepusti avtorici drugega dela Mojci Stritar Kučuk, ki nas popelje čez Julijske Alpe, kjer obiščemo nekatere najvišje slovenske vrhove s Triglavom in Jalovcem na čelu. Za konec nas Andraž Poljanec vodi čez Cerkljansko hribovje, kraške planote in primorski kras vse do slovenskega morja. (nr)
