Začelo se je ob, kot mu reče Nina Jeza, mednarodnem dnevu politične, kulturne in družbene enakopravnosti žensk, Pop up dan žensk je ponudbo umetnin petdesetih slovenskih umetnic raztegnil do materinskega dne in do konca tega meseca. "Predstavljene so bile raznolike umetnine, ne samo različnih motivov, vsebin, temveč tudi raznolikih slogov in formatov, tudi finančno zelo dostopne, saj se tudi umetnice zavedajo, da ljudje še vedno niso pripravljeni kupiti predragih umetnin," pravi umetnostna zgodovinarka, kustosinja in umetniška vodja art MUS.
V Mariboru umetniške sejme pripravljajo od leta 2015, začeli so z decembrskimi, lani so se zaradi korone preselili na splet in prodali so 36 umetniških del. Decembrskim so sledili drugi, 9. februarja so kulturni dan popestrili s temo Prešernovi nagrajenci in nagrajenci Prešernovega sklada od leta 1962 do 2020. V ženskem mesecu marcu so ob delih petdesetih umetnic grafikam umetnice Maše Gala dodali vina Ščurek, izdali so katalog zdaj zelo dejavne Saše Bezjak, v novem katalogu je zbranih tudi več kot dvajset let ustvarjanja Katje Bednařik Sudec, ki so jo umetnostni zgodovinarji označili za izrazito žensko umetnico.
Raznolike umetnice in umetnine
Na sejmu so sodelovale Adriana Maraž, Ajda Kadunc, Aleksandra Farazin Ipek, Anja Sluga, Anka Krašna, Barbara Jurkovšek, Cvetka Hojnik, Dalea Kovačec, Eva Petrič, Dorotea Škrabo, Ira Marušič, Irena Romih, Iza Pavlina, Janja Kosi, Jasmina Grudnik, Jasna Kozar, Jerca Šantej, Karmen Bajec, Katarina Toman Kracina, Katja Bednařik Sudec, Klara Kracina, Klarisa Sipoš, Lo Milo, Lucija Rosc, Maja Babič Košir, Martina Marenčič, Maruša Štibelj, Maša Gala, Meta Kastelic, Metka Krašovec, Mimi Antolovič, Mojca Krajnc, Natalija Šeruga Golob, Nataša Tajnik Stupar, Nataša Berk, Nevena Aleksovski, Nez Pez, Nika Rupnik, Nina Koželj, Polona Petek, Sandra Požun, Sangara Perhaj, Saša Bezjak, Slađana Matić Trstenjak, Teja Miholič, Teja Tegelj, Tina Konec in Vita Eva Weisseisen.
"Na ogled in naprodaj so bila dela mlajše generacije žensk, saj umetnic starejše generacije ni veliko. Še tri ali štiri desetletja nazaj je bilo manj umetnic, kar lahko vidimo tudi s seznama Prešernovih nagrajencev," je dejala Nina Jeza. "Navkljub temu, da je danes na akademiji že več žensk kot moških, kar je še do nedavnega bilo obratno, je še vedno manj umetnic kot umetnikov. Tako je še vedno tudi v naši ponudbi več avtorjev kot avtoric, razmerje je vsaj 1:3. Zdi pa se, da ženske postajajo močnejše in da jih je vedno več." Temu obdobju bi celo lahko rekli obdobje ženske umetnosti. "Čas, ko ženske vstopajo v to polje veliko svobodneje, niti materinstvo jih ne ustavi več, kot se je dogajalo v preteklosti."
Zdaj je obdobje ženske umetnosti
Trg umetnin pri nas ne deluje tako kot na Zahodu. "Slovenija nima umetniškega trga in ga verjetno v naslednjih 20 ali 30 letih ne bo vzpostavila. Da bi ga imeli, bi bilo treba spremeniti mentaliteto ljudi, morali bi se zavedati, da je slika v domu enako pomembna kot ostale dobrine. Slovenski kupec še vedno preračunava in primerja ceno umetnine s čevlji, te potrebuje in bo zanje pripravljen plačati tudi 500 evrov ali več, četudi bodo čevlji po enem letu iz mode, za sliko pa razmišlja, ali se je bo naveličal, čeprav se slike se ne naveličaš kar tako." Pri resnih kupcih umetnin gre za investitorstvo in tudi zbiratelji bodo pri nas še naprej kupovali umetnine, tega, da z nakupom umetnine podpirajo umetnost, ljudje še nimamo v sebi. Umetniška vodja kupca vedno opozori, da cene določenih umetnikov rastejo in da jih vedno lahko proda galeristu ali po enaki ceni, kot jo je nabavil, ali pa celo za višjo ceno. "V Sloveniji še nimamo tega zavedanja, da je umetnost nekaj višjega, kar nas mentalno izpolnjuje. Torej: dokler bomo umetniško delo primerjali z ostalimi dobrinami, kot so avti, televizije in pametni telefoni, pravega trga umetnin pri nas ne bomo vzpostavili."
V MUS-u zdaj že razmišljajo o naslednjem pop upu. "To so na hitro vznikli dogodki, tako da vsebina nastaja sproti, mogoče bomo spet aktivni meseca maja, ko pride dan mladosti, in še katerega." Meseca decembra bodo zagotovo spet pripravili art MUS. "Ali bo izveden v fizični obliki ali le spletno, ne vemo, vse je odvisno od koronaukrepov, utegne se zgoditi, da bomo še vedno delali v virtualnem svetu. Do takrat bomo zagotovo pripravili še kakšne pop up dogodke in zanimive prodajno-promocijske ponudbe." Art MUS je skupaj z zavodom Naključje 7 pridobil evropska sredstva prek Centra za kreativnost za pripravo poslovnega načrta za prihodnost, ki ga pravkar tudi delajo. "Torej počasi že pripravljamo temelje za smer, v katero bo sejem umetnin šel, iščemo tudi neki stalni prostor, razstavišče, kjer bomo v prihodnje, mogoče že v letu 2022, izpeljali umetniški sejem. To bi si najbolj želeli."
In nadgrajujejo načine ponudbe. "Sprašujemo se, ali bi še sodelovali z galerijami ali pa bi enostavno ponujali umetnine iz prve roke, torej v sodelovanju le z umetniki, kakor so to počeli že v renesansi in tudi kasneje, v tako imenovanih salonih v 18. oziroma 19. stoletju. V vsakem primeru pa bomo prodajo in promocijo umetnin ohranili na spletu: https://art-mus.si/atelje/, kjer pravzaprav umetnine ponujamo celo leto. Najbolj pa bi si želeli, da bi nam uspelo združiti art MUS z art storage, saj je moja poslovna ideja, kako inovativno skladiščiti, arhivirati, digitalizirati in prodajati umetniška dela slovenskih umetnikov. Slovenija je dovolj majhna in dostopna, da bi lahko na enem mestu uredili skladišče, kjer bi svoja dela hranili sodobni umetniki in galeristi. Kronično primanjkuje skladiščnih prostorov za umetnine, hkrati pa imamo ogromno praznih industrijskih hal."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
