Breck Bednar, 14-letni fant iz angleškega mesta Caterham v Surreyju, je tragičen primer, kam vse lahko vodi odvisnost od računalniških igric. Leta 2014, 14. februarja je bilo, ko je Veliko Britanijo pretresel brutalni umor Brecka Bednarja, takrat starega le mesec manj kot 15 let. Ne le da je bila javnost zgrožena, zastavljati so se začela številna vprašanja o zasvojenosti mladih z računalniškimi igricami in do kod lahko vse to pripelje, če se v skupini igralcev znajde manipulativna osebnost, kot je bil v času umora šele 18 let stari morilec Lewis Daynes.
Kako zelo odvisen je bil Breck od Lewisa, kaže tudi podatek, da je fantova mati opazila, kako se njen sin pod vplivom enega od igralcev igric spreminja, in je tudi ukrepala. Fantu je zasegla računalnik oziroma izključila internet, tudi policijo je obvestila, kako sinov prijatelj manipulira s fantom, pogovarjala se je s sinom in mu skušala dopovedati, kako kvaren vpliv ima spletni prijatelj nanj. A zaman. Breck se je nekaj časa sicer obnašal, kot da je z Lewisom prekinil stike, a na skrivaj se je še vedno pogovarjal z njim. O silnem vplivu štiri leta starejšega "prijatelja" zgovorno priča dejstvo, da je Lewis Brecka po nekaj mesecih spletne komunikacije zvabil k sebi v stanovanje, predtem pa se ni niti enkrat srečal z njim v živo. Fant se je k njemu odpravil, ko je odhajal k očetu (starša sta bila namreč ločena), ne da bi to komurkoli povedal. Do stanovanja se je peljal s taksijem, da je nekaj hudo narobe, pa je mati zaslutila, ko ji je Breckov oče sporočil, da se fant pri njem ni pojavil.
Od prijetnega do težavnega najstnika
Kot je po umoru povedala Breckova mama Lorin LaFave, je bil njen najstarejši otrok (z Barryjem Bednarjem, s katerim sta se iz ZDA v Anglijo priselila leta 1996, sta imela še trojčke, dve leti mlajše od Brecka) vesel, razigran in nadvse prijazen fant. Ukvarjal se je z različnimi športi, bil dejaven v nekaterih cerkvenih društvih, v šoli priden učenec ter nežen in pozoren do staršev in sorojencev. Izjemno rad se je ukvarjal z računalništvom, ves denar, ki ga je prihranil, je porabil za nakup opreme, da je nadgrajeval računalnik in različne programe. Z nekaj prijatelji in sošolci so skupaj igrali igrice in Breck se je vedno trudil, da je v igri čim bolj napredoval.
"Kadarkoli sem prišla v sobo in je sedel za računalnikom, so me njegovi soigralci prijazno pozdravili, Breck je običajno rekel 'Zdravo, mama' in prijateljem povedal, da sem tam. Skratka, nič ni skrival pred mano, vedela sem, s kom igra in kaj počne za računalnikom," je v dokumentarcu, predvajanem na kanalu ID (Investigation Discovery), povedala Breckova mama. A čez nekaj tednov je opazila, da se njen sin spreminja, je dejala. Postajal je vse bolj odrezav, neubogljiv. Ko je vstopila v sobo, ni bil več sproščen kot včasih, ampak je začel prikrivati, s kom igra ali se pogovarja. Tako je tudi slišala, kako mu je Lewis govoril, da mu mame ni treba ubogati, naj dela po svoje, da mu nihče ne sme ukazovati in podobno. Lorin LaFave je hitro spoznala, da ima Lewis slab vpliv na njenega sina. Zgodilo se je celo, da je ob njeni prisotnosti v sobi, ko je zahtevala, naj Breck prekine komunikacijo z njim, Lewis Brecka prepričeval, naj tega ne stori. Fant je popuščal tudi v šoli, doma pa ni počel drugega kot komuniciral z Lewisom in igral igrice. Ker pogovori s sinom niso pomagali, je Loren fantu odvzela mobilni telefon in računalnik, izključila je tudi internet, če bi fant morda imel skrivni telefon ali si izposodil računalnik.
Eden najbolj krutih, nasilnih in nenavadnih umorov
O tem, kaj vse je Lewis govoril njenemu sinu in kako se je sin pod njegovim vplivom začel spreminjati, je mati decembra 2013 obvestila policijo. Izrazila je zaskrbljenost, menila je, da gre za napeljevanje otroka na nekaj nevarnega. Da je njen otrok v nevarnosti. Kljub temu je policija zapisala le, da otrok še naprej igra računalniške igrice, čeprav je mati zahtevala, naj to preneha. Kasneje, po končani preiskavi umora, je policija priznala, da ni dovolj hitro in primerno ukrepala, sploh ker so z Lewisom že imeli opravka, in se je staršema umorjenega fanta tudi opravičila. Lokalna policija je bila deležna temeljite preiskave pristojnih prav z vrha državne policije in izkazalo se je, da sta imela starša umorjenega Brecka prav, ko sta policiji očitala premalo aktivnosti ob njuni prijavi. Na osnovi rezultatov nadzora nad delom policije v Surreyju in Essexu, od koder je bil morilec, sta kasneje policijo tudi tožila in na podlagi zunajsodne poravnave jima je policija izplačala odškodnino.
Morilec obljubljal zaslužek
Mati umorjenega fanta je prepričana, da je Lewis Brecka zvabil v stanovanje pod pretvezo, da mu bo povedal, kako na spletu zaslužiti veliko denarja. Še v času, ko si je uredila starševski nadzor na sinovem računalniku, je opazila, da mu Lewis govori o svojem podjetju in da dela v New Yorku. Fant je to mami nekajkrat celo omenil, pa tudi, da bi ga Lewis rad vpeljal v posel. Kot mladega računalniškega navdušenca ga je hitro zmamil pod svoje okrilje in iz dneva v dan krepil svoj vpliv nanj. Na mobilnem telefonu in prenosniku so med preiskavo našli veliko sporočil, ki so nazorno pričala, kako spreten manipulator je bil Lewis Dayson, kljub temu da je bil star le dobrih 18 let. Po ločitvi staršev je živel sam v stanovanju starih staršev v mestu Grays v Essexu, po poklicu je bil inženir računalništva, ni pa bil zaposlen. Tako je lahko vse dni preživel za računalnikom, sosedje so ga opisali kot samotarskega.
Fundacija za pomoč
Starši Brecka Bednarja so po sinovi smrti ustanovili fundacijo The Breck Foundation, katere namen je opozarjati na nevarnosti, ki na otroke in mladostnike prežijo na spletu, in na odgovorno rabo interneta. Mati umorjenega fanta namreč meni, da je internet zelo koristna stvar, a naj ga otroci uporabljajo pod nadzorom staršev, ob težavah pa naj se posvetujejo s strokovnjaki. In prav to naj bi omogočala fundacija, ki so jo ustanovili. Prispevala naj bi k lažjemu prepoznavanju spletnih predatorjev. "Paziti moramo drug na drugega, imeti odprte oči in ušesa. Tragedija, kot se je zgodila Brecku, se lahko zgodi vsakemu otroku. Ne drži prepričanje nekaterih, da so žrtve spletnih plenilcev le asocialni otroci, ki se namesto z vrstniki družijo le z računalnikom. In pri tem računamo tudi na pomoč vladnih ustanov," pravi Lorna LaFave.
V skupini, v kateri je Breck igral igrice, je bilo šest fantov in Lewis je kmalu prevzel vodilno vlogo, a na nobenega drugega od fantov ni imel tolikšnega vpliva kot prav na Brecka. Morda tudi zato, ker se je Breck izjemno spoznal na računalnike in ga je Lewis na ta način priklepal nase, tudi z obljubami, da bo del svojega uspešnega podjetja prenesel nanj. Ko je mama Brecku poskušala pojasniti, da so to prazne obljube in da ni nikakršne logike v tem, da bi uspešen podjetnik kar tako na še ne 15-letnega fanta prenesel delež podjetja, se ji je Breck uprl, ni je hotel poslušati. Mladost, naivnost in premalo izkušenj so zadostovali, da je Lewis izpeljal svoj srhljivi načrt.
Priznal še pred prisego porote
Kaj se je dogajalo v stanovanju, nikdar ne bo znano. Policija in reševalci so Brecka našli mrtvega, s prerezanim vratom, roke in usta je imel prelepljene z lepilnim trakom. Kaže, da je bil fant spolno zlorabljen, saj je tožilstvo v obtožnici navedlo, da je Lewis Brecka zvabil k sebi iz nizkotnih, spolnih in sadističnih namenov. Lewis je tudi poskrbel, da so se fotografije Breckovega trupla hitro znašle v skupini, ki je skupaj igrala igrice, kmalu zatem pa so sporočilo o smrti brata poslali Breckovim sorojencem, dvema sestrama in bratu. Tako so ti prej izvedeli za Breckovo smrt kot starši. Tem je policija o sinovi smrti povedala šele, ko je morilec že pošiljal posnetke po nekaterih spletnih omrežjih.
Lewis Daynes je pred začetkom sojenja priznal umor, in to še preden je porota zaprisegla. Januarja 2015 mu je sodnica Justine Cox izrekla kazen dosmrtnega zapora, s tem da mora za rešetkami preživeti najmanj 25 let. Torej bo za pogojni izpust morilec lahko zaprosil januarja 2040, ko bo star 44 let. Sodišče je tudi ugotovilo, da ima Lewis Aspergerjev sindrom, kar pomeni, da naj ne bi bil sposoben presojati teže svojega dejanja.
Po sojenju je tožilka Jenny Hopkins izjavila, da je Lewis Daynes kljub svoji mladosti izjemno manipulativna osebnost, obsedena z nadzorom drugih, in da je svoj zločin načrtoval izjemno pozorno. "Stopnja manipulacije je glede na starost morilca in žrtve toliko bolj skrb vzbujajoča in je to eden najbolj krutih, nasilnih in nenavadnih umorov, kar smo jih doslej obravnavali," je sklenila.