Glorija Lorenci
Resno se sprašujem, kam gre ta naša ljuba mala država. Nenapovedano sem dobila inšpekcijo za varno hrano. In kaj so mestne gospe ugotovile? Da imam v hlevu preveč ptic in moramo dati pod strop mrežo. A mislijo resno? Kmečka lastovica je zaščitena, gnezd ne smeš uničevati; smo eko kmetija, zaradi ptic nimamo težav z muhami v hlevu. Vendar sedaj ptice ne smejo biti v hlevu. A bodo res dosegli, da se bo povsem nehalo kmetovati?
Tako se je prejšnji mesec na omrežju Facebook razkačila gospodarica na ekološki kmetiji in inšpekciji napela še nekaj gorkih na račun nenapovedanih obiskov, ko mora biti na voljo "gospem v petkah", četudi je na kmetiji kup neodložljivega dela.
Tema je bila dovolj provokativna, da so jo pograbili vsi mediji, pod zapis na FB pa se je vsula kopica komentarjev. Na čigavi strani so bili komentatorji, najbrž ni treba izpostaviti. Res - kako je zdaj s tem? Lastovke so zavarovana živalska vrsta, prepovedano jih je namerno, brez opravičljivega razloga ubijati, poškodovati, odvzemati iz narave ali vznemirjati. Prav tako jih je po Uredbi o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah prepovedano zavestno poškodovati, zastrupiti, usmrtiti, odvzeti iz narave, loviti, ujeti ali vznemirjati. Prepovedano je zavestno odstranjevanje, poškodovanje ali uničenje njihovih gnezd.
Lastovke in vreme
Lastovke so ptice, po katerih so ljudje merili vreme. Če so letale nizko pri tleh, se je obetal dež, če so bile visoko v zraku, so obljubljale sončen dan. Tudi zato so bile priljubljene pri prebivalstvu, ki je v tem lastovičjem svojstvu prepoznalo božji dar. Danes vemo, da ne gre za nikakršno mistiko. Gre za preproste fizične zakone. Pred dežjem pade zračni tlak in vlažnost v zraku se poveča. Povečana vlažnost obteži krila mušic, komarjev in drugih majhnih žuželk, zato se spuščajo k tlom, za njimi pa se nizko spustijo tudi lastovke, ki so jim te žuželke glavni plen.
Sme biti lastovka v hlevu ali ne
Obenem pa po veljavni zakonodaji, nad katero bdi Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), "ptiči v objektih, kjer se intenzivno redijo piščanci za rejo, kokoši nesnice ali vzrejajo matične jate, predstavljajo nevarnost za vnos različnih virusnih bolezni in patogenih mikroorganizmov, zato mora imetnik absolutno preprečiti stik perutnine s pticami vseh vrst. Podobna pravila veljajo za intenzivno vzrejo prašičev, zlasti reje plemenskih svinj. Za objekte, kjer se vzreja govedo, veljajo prav tako določeni biovarnostni ukrepi. Eden pomembnejših je, da mora biti, zaradi velike možnosti okužbe krme s patogenimi mikroorganizmi (na primer salmonelami), preprečeno onesnaženje krme z iztrebki ptic. Če je gnezdo neposredno nad mestom, kjer se poklada krma, mora imetnik živali preprečiti padanje iztrebkov v krmo."
Mladiče pometali na asfalt
Je pa v začetku tega tedna Tjaša Zagoršek iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) opozorila na uničevanje gnezd mestnih lastovk, ki so prav tako zavarovana živalska vrsta. Ne le inšpektorje, "tudi trgovce in upravljavce zdravilišč moti njihova prisotnost. Vsaj 30 gnezd mestnih lastovk je bilo nezakonito odstranjenih v Termah Olimia in 16 gnezd pod streho trgovine Tuš na Polzeli.
Ena lastovka in pomlad
A velja tudi rek, da "ena lastovka še ne prinese pomladi", ki ga poznajo mnogi evropski narodi. Pomen je očiten: iz enega primera se ne morejo delati splošni sklepi. Rek se povezuje z zgodbo basnopisca Ezopa. V njej je mladenič, ki je zakockal vso dediščino, zgodaj spomladi zagledal lastovko, ki je švignila mimo njega. Prepričan, da je pomlad za prvim vogalom, je zapravil še svoj zimski plašč, a ponovno je prišla zmrzal in ...
Lastovke so seveda vstopile tudi v krščanske legende - po eni od njih je lastovica pred pikom kače rešila prvega človeka; kača je hlastnila po ptici in ji odgriznila del repa, ki je za zmeraj ostal globoko vrezan, škarjast. Po drugi legendi pa je bila lastovica tista, ki je Kristusu med križanjem odstranjevala trne iz bodeče krone, ki so ga zbadali v čelo. Zato jo je razglasil za nebeško ptico.
Najvrednejši dragocenosti
Ena najlepših pravljic, ki piše o lastovici, je Srečni kraljevič Oscarja Wilda. "Na stebru, visoko nad mestom, je stal kip srečnega kraljeviča. Prekrit je bil s tankimi lističi iz čistega zlata, namesto oči je imel dva svetla safirja, na ročaju njegovega meča pa je žarel velik rdeč rubin. Vsi so ga zelo občudovali ..."
A kraljevič, ki je imel razgled nad celim mestom, ni videl le blišča in bogastva svojih častilcev in občudovalcev, videl je tudi uboštvo, solze in trpljenje. K njegovim nogam se je zatekel lastoviček, ki se je utrudil na poti k sončnim piramidam. Danes se spočije, jutri odleti, kajti mraz prihaja z velikimi koraki. Kraljevič ga poprosi, da odnese drag kamen iz njegovega očesa materi, ki ni mogla kupiti zdravil za bolnega sina ... In tako je šlo iz dneva v dan. Lastoviček je odlašal z odhodom na jug, kraljevič je z njegovo pomočjo razdal med trpeče ljudi vse svoje drage kamne, vse zlate lističe, s katerimi je bil prekrit. Bil je vse manj lep, a vsak dan bolj srečen. In ko je slednjič ostal siv in nič več bleščeč, in ko je ob njegovih nogah obležal lastoviček, ki ga je umoril mraz, so se meščani ob kraljevičevem videzu zmrdnili. Nič več ni bil mestu v ponos. Kip so torej odnesli v topilnico, a kovinsko srce se ni hotelo staliti. Vrgli so ga na smeti, tako kot mrtvo ptico.
Tisti dan je bog pogledal na mesto in naročil angelom, naj mu prinesejo iz njega dve najvrednejši dragocenosti. Angeli so položili predenj srce srečnega kraljeviča in mrtvega lastovička. Bog jima je vdihnil življenje. Od takrat lastovica prepeva v rajskem vrtu in srečni kraljevič zamaknjen posluša njeno pesem.
Vse manj kmetij "po starem"
Pri nas gnezdi kar pet vrst lastovk, poleg najbolj znanih - kmečke in mestne lastovke - še redkejše in manj znane breguljka, pa rdeča in skalna lastovka. A ljudje so bili od nekdaj najbolj navezani na kmečko lastovko, eno najbolj zaželenih ptic v Evropi. Zanjo so značilni kratke noge, škarjast rep, ozke srpaste peruti in temnordeč vrat; mestna lastovka ima bel vrat in manj škarjast rep.
Najbolj navezani na kmečko lastovko
Lastovke izberejo prvaka
Ko se številčnost živalskih in rastlinskih vrst (in osebkov znotraj njih) na nekem področju zmanjšuje, je to zagotovilo, da se hrana v tem okolišu nikakor ne prideluje na moder in zdrav način in da smo zašli s prave poti. Zadnja leta se zavest o pomembnosti zdrave hrane, čiste vode, negradiranih zemljišč, raznoživosti dviguje - a glede na opisani odziv inšpekcije UVHVVR si najbrž ne moremo privoščiti podobne akcije za ohranitev kmečke lastovke, kot jo imajo Srbi. Srbsko društvo za zaščito in preučevanje ptic je letos že tretjič razpisalo tekmovanje "domačija, ki so jo izbrale lastovke". V njem sodelujejo kmetije, ki imajo pod svojo streho največ aktivnih lastovičjih gnezd. Poleg laskavega naziva dobi zmagovalec tudi tono koruze - letos je bil prvak Norbert Kiš Bičkei iz bližine Bačke Topole; pod stropom njegovega hleva je kar 48 aktivnih gnezd kmečkih lastovk.
