Med ljudmi je precej razširjeno prepričanje, da s telesno aktivnostjo postanemo bolj lačni in zato med posameznimi obroki pojemo več. Toda izkazalo se je, da posamezni treningi zmerno do visoko intenzivne vadbe (denimo tek, vaje proti uporu in kolesarski sprinti s prekinitvami) pri večini ljudi začasno zmanjšajo apetit in običajno ne vodijo k zaužitju večjih količin hrane v istem dnevu.
Skupina britanskih znanstvenikov že 15 let preučuje telesno aktivnost in njen vpliv na apetit. Ljudje jim najpogosteje zastavljajo prav vprašanje, zakaj po plavanju postanemo tako lačni. Toda vse do danes ni še nihče opravil nobene obsežne eksperimentalne študije, s katero bi preverili, ali je to res in zakaj. Zato so se odločili med seboj primerjati učinke plavanja, kolesarjenja in počitka. Izkazalo se je, da se apetit po plavanju pri moških in ženskah dejansko poveča.
Dokler niso bili "prijetno siti in zadovoljni"
Znanstveniki so v svoj laboratorij povabili 32 zdravih odraslih, od tega 17 moških in 15 žensk, mlajših od 40 let, ki so bili zmožni plavati in kolesariti na rekreativni ravni. Nobeden od udeležencev študije ni imel odvečne telesne teže. In ker vemo, da lahko menstrualni ciklus vpliva na apetit, so poskrbeli, da so ženske udeleženke študije vsak mesec vadile v istem obdobju svojega ciklusa in da niso bile noseče. Udeleženci študije so nato po naključnem zaporedju opravili vse tri preizkuse (plavanje, kolesarjenje in počitek), med katerimi sta minila vsaj dva dneva. S tem so raziskovalci poskrbeli, da so pred opravljanjem novega preizkusa povsem izzveneli učinki predhodnega.
Udeleženci študije so vsak dan med 8.45 in 9.00 doma pojedli zajtrk (kruh z jagodno marmelado, francoski rogljiček in pomarančni sok). V laboratoriju so nato večkrat na dan izmerili njihov apetit. Udeleženci so nato 90 minut po zajtrku opravili enega od preizkusov in so bodisi 60 minut počivali bodisi kolesarili ali plavali.
Treningi plavanja in kolesarjenja so bili razdeljeni na šest intervalov. Vsak interval je trajal osem minut, med posameznimi intervali je sledil dvominutni počitek. Raziskovalci so nato ocenili vloženi napor pri obeh treningih, pri čemer so uporabili lestvico zaznanega napora, in vse udeležence študije pozvali, da so trenirali (plavali in kolesarili) zelo intenzivno.
Pol ure po treningu - in enako dolgem počitku, kontrolni aktivnosti študije - so lahko udeleženci pojedli toliko testenin, kot so hoteli, dokler niso bili "prijetno siti in zadovoljni". Izkazalo se je, da so udeleženci po plavanju pojedli več, in sicer 142 kalorij več kot po kontrolni aktivnosti študije. To je enakovredno 25-gramski vrečki čipsa ali dvema polnozrnatima piškotoma.
Udeleženci študije so bili po plavanju dejansko bolj lačni in se jim je zdelo, da bi lahko pri naslednjem obroku pojedli več. In čeprav so tudi po kolesarjenju pojedli več (v povprečju 94 kalorij) kot po počitku oziroma kontrolni aktivnosti, je ta razlika tako majhna, da je statistično nepomembna. Ko so raziskovalci upoštevali še energijo, porabljeno med plavanjem in kolesarjenjem, so udeleženci študije med plavanjem in kolesarjenjem ustvarili kalorični deficit, čeprav je bil ta večji po kolesarjenju.
Ko so raziskovalci preverili, ali obstajajo kakršnekoli razlike med moškimi in ženskami, se je izkazalo, da so bili njihovi odzivi enaki. To je pomembno, ker je včasih slišati trditve, da telesna vadba pri ženskah ni tako učinkovit način nadziranja telesne teže, saj ženske med njo pogosto porabijo manj energije. Vendar trdnih dokazov za to ni, kar je pokazala nedavna študija, v okviru katere so raziskovalci dokazali, da imajo moški in ženske po telesni vadbi večinoma enak apetit in da tudi pojedo enako količino hrane.
Plavanje vseeno koristno in priporočljivo
Točen razlog za ta apetit spodbujajoči učinek plavanja ni znan. Eno pojasnilo se nanaša na povezavo med temperaturo (zlasti izgubo telesne toplote) in vnosom hrane. Pri nižjih temperaturah se utegne vnos hrane povečati. Gre za mehanizem proizvajanja toplote s termogenezo prehrane. Termogeneza je proces, pri katerem telo porablja energijo za proizvodnjo telesne toplote.
Čeprav bi telesa udeležencev študije med plavanjem proizvedla toploto, bi jo s potopitvijo v mrzlo vodo začela izgubljati. Da bi te trditve potrdili, bodo morali raziskovalci izvesti še več študij.
Povsem mogoče je, da so pomemben dejavnik pri povečanju apetita tudi spremembe v možganskih signalih in nevrotransmiterjih (kemikalijah, ki prenašajo sporočila med živčnimi celicami). To je povsem verjetno, ker v možganih obstajajo specifična območja, povezana z apetitom in nagrajevanjem, hkrati pa lahko na apetit in prehranjevalno vedenje vplivajo nehomeostatični dejavniki (kot sta uživanje hrane iz užitka ali želja po točno določenih vrstah hrane). Če bodo hoteli to pojasniti, bodo morali raziskovalci opraviti več študij s podrobnim slikanjem možganov.
Rekreativno plavanje zmanjšuje tveganje za razvoj diabetesa tipa 2 in srčnih bolezni
