Matic Sever
Drevesa so vsekakor zelo zaželena na vrtu, saj nam poleg lepega videza nudijo senco, hlad v vročih mesecih, na vrt prinašajo življenje s pticami in drugimi živalmi, ki pomagajo ohranjati naravno ravnovesje, nekatera pa nas obdarijo celo z obilico plodov. Marsikdo pa je v zadregi glede ureditve prostora pod krošnjami, saj pri starejših drevesih in gostejših krošnjah, še posebej pri iglavcih, težje dosežemo lep videz.
S trato je uspeh redek
Da se ne bomo brezupno do konca življenja trudili z lepo trato, ki je na senčnih mestih pod krošnjami prej pobožna želja kot realen cilj, si poglejmo drugo možnost. Le redki so primeri, ko se moramo zaradi prehude teme in suše popolnoma odpovedati rastlinam, pa še v takem primeru je po navadi tako problematičen le ožji pas tik ob deblu. Taka rastišča lahko zasadimo s trpežnimi trajnicami, preden pa se lotimo izbora, moramo razumeti razmere pod drevesnimi krošnjami in se pravilno lotiti priprave tal.
Pazimo na korenine
Tla so pod gostimi krošnjami najpogosteje mnogo bolj suha, saj kratkotrajnejše padavine ne prodrejo skozi krošnjo v zadostni meri, da bi namočile zemljo. Najhujše razmere so pri iglavcih, ki poleg suše nudijo še izredno malo svetlobe.
Najslabše razmere za podrast nastanejo, ko več dreves z zelo gostimi krošnjami posadimo v skupine, saj potem niti svetloba iz okolice ne zmore od strani prodreti pod krošnje. V takih primerih lahko kakšno spodnjo vejo odstranimo in pod krošnjo spustimo nekaj več svetlobe.
Druga ovira so drevesne korenine. Te lahko zavzemajo precej prostora in pri starih drevesih lahko fizično onemogočajo normalno sajenje, največja težava pa je tekma za hranila in vodo v tleh. Drevesne korenine namreč porabijo velik del obojega, zato za novo posajene rastline hitro zmanjka zalog.
Tretji vpliv, na katerega je tudi vredno pomisliti, je odpadlo listje. Večini trajnic ne bo kaj dosti škodovalo, mnogim bo celo koristilo kot zastirka, vseeno pa moramo paziti, da ne sadimo zelo nizkih zimzelenih rastlin, ki bi jih večja količina listja za daljši čas popolnoma prekrila. Seveda nam tudi v takem primeru še vedno ostane zelo očitna in preprosta rešitev - grabljenje.
Kako pripraviti tla
Najpogosteje so tla pod drevesi precej zbita, zato jih je dobro nekoliko razrahljati. Če imamo opravka z zelo siromašnimi in zelo glinenimi ali zelo peščenimi tlemi, je najbolje, če se nasuje nekaj centimetrov sveže dobre vrtne zemlje. Pri debelini ne smemo pretiravati, saj lahko s preveč zemlje škodujemo drevju z zmanjšanim dostopom korenin do zraka.
V knjigah se srečamo z različnimi rešitvami, kako urediti bariero, da korenine ne bi iz spodnjih plasti rasle v zgornje in motile nasada, a taki posegi vsaj dolgoročno ne prinašajo želenih rezultatov. Dobro pripravljena tla si želimo zato, da se posajene rastline čim bolje in čim hitreje dobro ukoreninijo, saj potem lahko botrujejo različnim nevšečnostim. Ne pozabimo tudi na gnojilo, najbolje v organski obliki ali v zmernih količinah v obliki počasi topnih mineralnih.
Kakšne trajnice izberemo
Za senčne lege je na voljo lepo število vrst in sort, a kar precej jih za težavnejše lege pod drevesi žal odpade. Iščemo torej trajnice, ki tolerirajo senco in imajo sposobnost razviti globok koreninski sistem, ki bo lahko tekmoval s koreninami dreves. Druga primerna skupina so rastline s podzemnimi založnimi organi, kot so čebulnice in gomoljnice.
Čeprav hoste v splošnem še vedno veljajo za rastline vlažnih mest, se po uspešnem vraščanju zelo dobro spoprimejo tudi z daljšimi sušnimi obdobji. Pomembno je le, da se izognemo počasi rastočim sortam.
Med trpežnejše pokrovne trajnice sodijo še vimčki ali lipice, predvsem Epimedium alpinum in E. perralchicum, uporabimo lahko tudi kačjo brado - Ophiopogon planiscapus, liriope - gručasto rastoče so sorte Liriope muscari, pokrovne pa Liriope spicata.
Med najtrpežnejše spada bršljan, ki hitro prekrije večje površine. Ne pozabimo še na bergenijo - Bergenia cordifolia, travo snežno belo bekico - Luzula nivea in na primer praproti Polystichum setiferum in P. tsus-simense.
