Sleči ali rododendroni in azaleje so tista skupina grmovnic, ki s svojo neverjetno pomladno barvno paleto redke pustijo ravnodušne. Najprej razjasnimo, zakaj pogosto hkrati govorimo o dveh rodovih, torej o slečih in azalejah. Obe rastlini imata pogosto velike in po obliki precej podobne cvetove, vendar se razlikujejo v nekaterih lastnostih. Sleči oziroma rododendroni so zimzelene grmovnice, ki se v našem podnebju dobro obnesejo. Njihovi listi torej ostanejo zeleni vse leto. Azaleje odvržejo liste (vsaj večina pri nas gojenih na prostem) in so bolj občutljive na mraz, oziroma če smo bolj natančni, so med vrstami in sortami azalej razlike in poznamo tudi take, ki pri nas ne prezimijo.
Groba razdelitev pogosto pove dovolj
V tej skoraj nepregledni množici vrst in sort se je še najlažje orientirati z nekakšno grobo razdelitvijo, ki je delno botanična, delno vrtnarska.
1. Sleči z velikimi cvetovi in višjo rastjo
- Grmi, visoki 5 do 6 metrov, cvetijo predvsem maja in junija.
- Srednje visoki grmi, ki zrastejo najmanj 2 metra visoko in zacvetijo v zadnji dekadi maja.
2. Yakushimanum križanci
- Grmi z nižjo rastjo, večinoma le malo nad meter visoko.
- Počasna rast, bogato cvetenje in odpornost proti nizkim temperaturam.
- Cvetovi so rožnati, rožnato rdeči, rumeni, rdeči.
3. Sleči nižje rasti
- Vključujejo vrste, kot so Rhododendron repens, Rhododendron impeditum, Rhododendron camtschaticum.
- Rastejo od 10 cm do 1 metra visoko.
- Cvetijo že marca, aprila ali maja.
4. Listopadne azaleje z velikimi cvetovi
- Čeprav jih še vedno uvrščamo med azaleje, sodijo v rod rododendronov.
- Primerne so tudi za majhne vrtove.
- Cvetovi so različnih odtenkov rumene, oranžne, rožnate in rdeče.
5. Japonske azaleje
- Izvirajo iz Japonske in imajo zimzelene majhne liste.
- Grmički zrastejo od 0,5 do 1,5 metra v višino in širino.
- Potrebujejo zaščito pred sušo in zimskim mrazom.
Prava lega, lepo cvetje
Sleči so čudovite rastline, ki zahtevajo posebno nego, še posebej po sajenju. Te grmovnice najbolje uspevajo v polsenčnih legah. Rade so v družbi visokih dreves, ki jim dajejo senco, ali pa na vzhodni strani stavbe, kjer so večji del dneva v svetli senci. Še posebej se izogibajte legam na močnem opoldanskemu soncu, saj lahko pride do poškodb na listih.
Kislost je ključna
Še preden se posvetimo reakciji tal, je pri sajenju treba upoštevati tudi sledeče. Sadilna jama naj bo vsaj trikrat večja od koreninske grude rastline, ki jo boste posadili. Naj ne bo pregloboka (do 0,5 metra). Idealno je, če jih posadimo v isto globino, kot so rasle do zdaj. Rododendroni in azaleje potrebujejo kislo rastišče, zato je pomembno, da je pH zemlje nižji od 6.
Pri sajenju si lahko pomagate z že pripravljenimi vrtnarskimi substrati, ki so namenjeni posebej za sleče ali za vse kisloljubne rastline. Pomagamo si lahko tudi z vmešavanjem iglic ali listov praproti, a to navadno ni dovolj.
Zalivanje in gnojenje
Ker imajo sleči plitve korenine, potrebujejo veliko vode v vseh letnih časih, še posebej poleti. Če imamo na vrtu zelo peščena tla, sajenje teh grmovnic odsvetujem, saj bi oskrba z vodo zahtevala veliko dela, pa tudi prav nič okoljsko sprejemljivo ni, da dnevno poleti zlivamo litre in litre vode zgolj v en grm.
Uporabite specialna gnojila za rododendrone. Gnojite jih od pomladi do sredine poletja, saj do takrat razvijejo cvetne nastavke za naslednje leto. Če so tla preveč revna, se lahko zgodi, da bo cvetenja manj ali pa bo to povsem odsotno.
Po sajenju okrog rastline nasujte lubje iglavcev. To bo preprečilo rast plevelov in pomagalo ohranjati kisel pH v tleh. Vse organske zastirke pomagajo zadrževati vlago v tleh, kar prija tudi slečem in azalejam, tako da pri zastirki ne skoparimo.
Obrezovanje?
Še posebej pri slečih, ki imajo bolj grobo razrast z močnejšimi, manj razraslimi vejami, smo pogosto v zagati glede rezi, kadar želimo rastlino omejiti, jo zmanjšati itd. Da ne bomo delali nepotrebnih napak, sem strnil nekaj pomembnih usmeritev. Obrežite takoj po cvetenju, običajno spomladi ali zgodaj poleti. Če ste zamudili obrezovanje po cvetenju, lahko obrežete v zgodnji pomladi pred novim brstenjem. Odstranite odcvetele cvetove, da spodbudite rast novih brstov. Odstranite stare, bolne ali preveč gosto razporejene veje. Obrežite v primerih, ko želite ohraniti želeno obliko in velikost grma. Uporabite le ostra in čista orodja, da preprečite poškodbe rastline. Kljub temu da lahko obrezujemo, pa vseeno nimamo povsem prostih rok pri količini odreza, saj prekomerno obrezovanje lahko oslabi rastlino.