V Radencih Romanu Leljaku nastavljajo ogledalo

Leljaka kot sporno osebnost spremljam že iz osemdesetih let prejšnjega stoletja, od časov njegovega službovanja in izgube službe v JLA, goljufivih poslov z avtomobili, prestajanja zaporne kazni in pisanja spornih knjig do naselitve v naši občini, nam pove Irena Petek, članica radenske civilne iniciative, ki opozarja "na samovoljo in manipulacije župana". "Leta 2018 sem bila šokirana ob njegovi ponovni kandidaturi za županski stolček. Ko je začel agresivno predvolilno kampanjo na družbenih omrežjih, je bil moj odziv spontan, on pa očitno presenečen, saj ni pričakoval, da mu bo nekdo, ki ga ni poznal, in to celo ženska, tako hitro začel nastavljati ogledalo. To počnem na facebooku dve leti, saj znam hitro povezati današnje dogodke tudi s preteklostjo in z njegovimi, prevečkrat osebnimi motivi."

Pred volitvami 2018 jo je zbodlo njegovo govorjenje o nekdanjih lastnikih Radenske in zdravilišča Šarićih. "Smrt lastnika zdravilišča Anteja Šarića, ki ga je ustrelil okupator, je kratkomalo pripisal Titovemu režimu in tako že na začetku mandata nakazal, da bo njegovo županovanje ideološko obarvano. Sama sem zgodbo o Šarićih poznala, zato so mi bili ti prvi poskusi ideološkega razdvajanja, ki ga dotlej v občini nismo zaznavali, znak za alarm, da se nam ne obeta nič dobrega."

Potem je obljubljal vrnitev blišča Radenski in zdravilišču s povratkom družine Šarić, čeprav denacionalizacijski postopek še teče in župan nima nikakršnega vpliva nanj. "Obljubil je nekaj velikih projektov, načrtovanih že v mandatih prejšnjih županov, in jih predstavil kot svoje, na primer telovadnico na Kapeli, letno kopališče in mini golf v Radencih, čistilno napravo, cenejšo vodo, brezplačen optični kabel in podobno. Prevelike projekte za občino s 5200 prebivalci, s katerimi se hvali, nenehno časovno in lokacijsko prestavlja. Domača podjetja, ki niso pripravljena igrati po njegovih pravilih, javno izloča, kar je všeč njegovim podpornikom, češ, župan jih odstavlja od občinskih pipic. Tega, da so v domačih podjetjih zaposleni tudi naši občani, njega in njegovih pristašev ne zanima. Podjetja, ki ga podpirajo, zmerom opozarjam, da bo tudi njih odrinil, ko se ne bodo povsem strinjali z njim."

Leljak menda Petkovi očita, da mu nasprotuje zaradi svojih interesov. "Mene je na facebooku izpostavil osebno, vpleta mojo družino, posebno mojega brata, lastnika podjetja, s katerim je kot župan prekinil vse posle za občino, in namigoval, da sem zaradi tega sovražna do njega, ker nimam več koristi od bratove firme. To je seveda čista laž in manipulacija z namenom blatenja, saj živimo Petkove sestre in bratje vsak svoje ekonomsko popolnoma neodvisno življenje. Tudi to je navrgel, da bi jaz bila županja, čeprav si tega ne želim, tudi ponudbe za kandidiranje za svetniško mesto sem odklonila."

Motijo jo Leljakovi poskusi zmanjševanja ustaških zločinov ter poskusi blatenja NOB in dosežkov povojne skupne domovine. "Ves čas to počne, hkrati pa grozi s tožbami, če ga označujemo z ustaškim privržencem oziroma kar ustašem." Ko je Petkova v komentarju k nekem tekstu na facebooku napisala, da imajo v Radencih žal ustaškega župana, se je poleg županovih nanjo vsulo tudi veliko hrvaških žaljivih komentarjev. "Na svojem profilu je, iz maščevanja po izgubi tožbe zoper mene, objavil mojo fotografijo z zvezdo na čelu, posneto lani za pusta, a tega, da je pustna, ni omenil. Bilo je 110 skrajno žaljivih komentarjev na moj račun, ideološko obarvanih in mnogih na izrazito osebni ravni glede mojega izgleda, celo vprašljive ženskosti in podobnih nizkotnosti. Sem že prej opazila, da je za župana značilno, da ženske, ki mu nasprotujejo, poskuša diskreditirati na osebni ravni."

Potem ko je Leljak marca letos na facebooku napovedal preimenovanje Titove ceste, češ da "cesta ne more več nositi imena zločinca Tita, čeprav je pod Titovo sliko še pred nekaj leti v Kapelskem hramu vabil na proslavljanje dneva republike", je nastala civilna iniciativa proti preimenovanju. "Po nasprotovanju ljudi je odstopil od prvotnega predloga imena Cesta Anteja Šarića in rezervno prešel na ime Cesta osamosvojitve Slovenije, misleč, da mu tako ne bomo upali ugovarjati. Kljub temu smo zbrali več kot 500 podpisov občanov proti preimenovanju. Na družbenih omrežjih se je odzval silovito, s prikritimi grožnjami določenim podpisnikom peticije, posebno učiteljem, ter z grdimi besedami o tistih, ki smo mu v imenu podpisanih peticijo predali. Nekatere nas je določil za vodje opozicije in nas označil za jugonostalgike, mene med prvimi."

Pravi, da so člani civilne iniciative njegovim podpornikom skušali pojasniti, da "ne nasprotujemo spremembi iz ideoloških razlogov, ampak zaradi nedemokratičnega postopka preimenovanja ter kriznega koronačasa, ko bi se župan moral ukvarjati z zdravstvenimi in gospodarskimi razmerami ter ukrepi v občini in ne z zgolj ideološkim preimenovanjem ceste, ki skoraj pet desetletij ni nikogar motila, kaj šele razdvajala". Za presojo pravilnosti postopkov so se obrnili na ustavno in upravno sodišče, obe sta jim pritrdili, zato je moral občinski svet ime ulice spremeniti nazaj v Titovo. "Objava sodb je na družbenem omrežju sprožila obtoževanja 'komunajzarjev', ki naj bi za osamosvojitev glasovali s figo v žepu. To je še bolj poglobilo razdor med občani, sokrajani in celo donedavnimi prijatelji. Očitno je bilo, da je obtoževanja ideološko enostransko podžigal Leljak." Župan je potem razpisal posvetovalni referendum. "To je storil, čeprav je trdil, da je proti njemu. Da bi bila zmeda popolna, je dodal še pet vprašanj. Potem je referendum dal v presojo zakonitosti ustavnemu sodišču, ki seveda ni moglo presojati o sklepu, ki ga je sam sprejel. Nazadnje je občinski svet na Leljakov predlog izvedbo referenduma, ki bi moral biti 25. oktobra, umaknil oziroma prestavil."

Občinski svetniki so bili v začetku mandata zelo kritični do župana, a je odkril njihove šibke točke in jih povezal v svojo koalicijo, razmere v vodstvu občine opiše Irena Petek. Da imajo volivci zelo kratek spomin in zlahka, tudi hote, pozabijo na grehe svojih favoritov, če od njih slišijo besede, ki jih hočejo slišati, doda. "Lepo se jim je zdelo, da se je Leljak odpovedal županski plači in občini tako prihranil denar, a pozabil povedati, da mu bo plačo pobrala davčna, ker je v osebnem stečaju. O goljufiji z avtomobili in drugih finančnih goljufijah niso hoteli slišati, češ, meni ni nič vzel, mene njegova preteklost ne zanima. Vendar bo on nekega dne odšel, mi pa bomo še dolgo zdravili rane nepotrebnih zamer. Tudi svetnikom bo potekel mandat, njihovi dvigi rok za sporne županove odločitve pa bodo ostali zabeleženi za vedno."