V svetu, kjer ni več čebel: Ljudje oprašujejo sadna drevesa

Brez čebel ne bo življenja. Tako nas opozarjajo znanstveniki, čebelarji in druga strokovna javnost. V Sloveniji imamo več kot dvanajst tisoč prizadevnih čebelarjev z okoli 210 tisoč čebeljimi družinami. Predstavljajo pomemben del naše prehranske in biotske celovitosti. Že leta 2014 je Slovenija v okviru Organizacije združenih narodov predlagala, da se 20. maj razglasi za svetovni dan čebel. Pobudnik predloga in predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč je takrat opozarjal, da je čas, da čebelam prisluhnemo vsi, predvsem pa tisti, ki odločajo in vodijo svet. Izrazil je upanje, da bo z razglasitvijo svetovnega dneva čebel svet začel o čebelah razmišljati širše, predvsem v kontekstu pomena zagotavljanja pogojev za njihovo preživetje in s tem za preživetje človeka. Tri leta kasneje je 20. maj tudi uradno postal dan, posvečen čebelam.

Aprila so zacvetela sadna drevesa, naši vrtovi so polni dišečih socvetij jablan, hrušk, marelic, češenj in drugega sadnega drevja, na katerih brenčijo pridne delavke. Čebele so eden od pomembnih opraševalcev, ki zagotavljajo hrano in prehransko varnost, trajnostno kmetijstvo, biotsko raznovrstnost. Zaščita čebel dolgoročno prispeva k zmanjševanju revščine, lakote in ohranjanju zdravega okolja.

Ste vedeli, da je danes že vsaka tretja žlica hrane odvisna od opraševanja? Prav je, da se tega zavedajo tudi tisti, ki jih prihodnost najbolj zadeva, torej otroci in mladostniki. Poznavanje čebel, skrb zanje in odvisnost od njihovega dela bo nekoč še bolj krojila življenje na zemlji. Da bi mladim približali njihov pomen, so poskrbeli v sklopu 13. festivala Bralnica pod slamnikom, ko so gostili avstralsko pisateljico Bren MacDibble, avtorico mladinskega romana Jaz, čebela. Festivalu mladinske literature, ki že vrsto pomladi poteka pod okriljem Založbe Miš, Občine Domžale in Javne agencije za knjigo RS, se pridružujejo tudi Mariborska knjižnica in učenci nekaterih osnovnih šol. Pridružili so se lahko spletnemu pogovoru, ki ga je z avtorico vodil Boštjan Gorenc - Pižama, in s svojimi vprašanji avtorici potešili svojo radovednost.

Vsebina izvirnega mladinskega romana, za katerega je avtorica prejela vrsto knjižnih nagrad, obravnava problematiko čebel na neobičajen način. Popelje nas v prihodnost, v svet, kjer ni več čebel in se je življenje močno spremenilo. V ospredju je zgodba o odkriti, neuklonljivi in dobrodušni junakinji Mirabeli, ki z dedkom in sestro živi na sadjarski kmetiji. Ker so čebele izumrle, najspretnejši otroci plezajo na sadno drevje in ročno oprašujejo rastline. Mirabela trdo dela, najbolj od vsega bi namreč rada postala čebela.

Tudi Bren MacDibble je odraščala na kmetijah. Čez dan je skrbela za ovce, zvečer pa brala in se zaljubljala v knjige, ki jih je našla v šolskih knjižnicah. Že kot najstnica je poskusila pisati, a je obupala. Na srečo se je vrnila k pisanju v svoji odrasli dobi. Jaz, čebela je njen prvenec, doslej preveden v šest jezikov. "Iskala sem zgodbo o otroku s kmetije oziroma farme, kakršna sem bila jaz. Potem pa sem zasledila članek o dolini v provinci Sečuan na Kitajskem, ki je popolnoma uničena zaradi pesticidov. Tja čebele ne pridejo več. Zaradi onesnaženosti tam ne postavljajo čebelnjakov. Ker ni čebel, se ljudje sami trudijo z opraševanjem sadnih dreves s peresi ptic," je povedala slovenski publiki o navdihu za knjižno zgodbo. Prizori ljudi v svetlih oblačilih, ki stojijo na vejah dreves in s peresi oprašujejo socvetja, niso izmišljeni. Bili so na fotografijah ob omenjenem članku. Lepi, osupljivi, a hkrati strašni prizori, pojasni pisateljica. V ta okvir je postavila zgodbo samozavestne, drzne in iznajdljive desetletnice, ki hrepeni, da bi dobila častno delo čebele. "Mirabeli sem želela ponuditi nekaj več, ne le, da se ji uresniči želja in postane opraševalka, ampak da prevzame tudi nekaj odgovornosti in sodeluje v iskanju rešitve za prihodnost.

Knjiga mlademu bralcu ne prikazuje zgolj sveta v prihodnosti, ampak mu tudi približa zgodbo o prijateljstvu, optimizmu, lojalnosti. Ne izvemo pa, kaj se je pripetilo in zakaj se svet trudi preživeti brez čebel, kaj jih je uničilo ... Avtorica nam to zamolči in mladim bralcem prepusti, da sami razmišljajo o vzrokih in posledicah.