Veslaški klub Dravske elektrarne: Če životariš, ne moreš pričakovati čudežev

​Veslaški šport ima v Mariboru dolgoletno tradicijo, že 70 let jo neguje Veslaški klub Dravske elektrarne, ki domuje v Bresternici. Vodstvo kluba je visoki jubilej nameravalo zaznamovati s priložnostno proslavo, a jo je zaradi koronavirusa preložilo, bo pa do konca leta izšel zbornik z vsemi podrobnostmi o bogati zgodovini kluba. Veslaški klub Dravske elektrarne je bil ustanovljen ob koncu leta 1949 kot eden od klubov tedanjega Poleta, predhodnika sedanje Zveze mariborskih športnih društev Branik, prvo lopato na zemljišču bodoče čolnarne so zasadili na dan Osvobodilne fronte leta 1950, 27. avgusta istega leta pa je bila slavnostna otvoritev čolnarne.

Klub je v svoji zgodovini doživljal vzpone in padce, vsa leta je bil v vrhu jugoslovanskega in po osamosvojitvi Slovenije slovenskega veslanja, mnogi veslači so posegali po naslovih državnega prvaka. Številni tekmovalci, vzgojeni v klubu iz Bresternice, so ime kluba in Maribora ponesli tudi onkraj slovenskih meja, najboljši pa so svojo vrhunskost potrjevali tudi na olimpijskih igrah. Z osmimi olimpijci se VK Dravske elektrarne uvršča v vrh najuspešnejših mariborskih športnih kolektivov. Zadnji veslači mariborskega kluba so na olimpijskih igrah nastopili leta 2008 v Pekingu, zato se v klubu trudijo, da bi spet vzgojili novega olimpijca, a se razmere v delovanju kluba iz leta v leto spreminjajo - na slabše, seveda.

Denarja je vsako leto manj

"Veslaškemu klubu Dravske elektrarne predsedujem že deseto leto in v tem obdobju je klub vsako leto deležen nižje materialne podpore lokalne skupnosti, kar se odseva tudi v delovanju kluba. Denarja je vse manj, na srečo nam že vsa leto zvesto ob strani stojijo Dravske elektrarne in tudi Zavarovalnica Sava je naš cenjeni sponzor, drugi, manjši sponzorji, so zvečine poniknili. Tudi sredstva, ki nam jih namenja Mestna občina Maribor, so vsako leto nižja, tako da je naše delovanje zaradi pomanjkanja denarja močno oteženo. Zaradi tega so tudi vlaganja v izboljšanje infrastrukture redka, podobno je z nakupi čolnov, ki jih ni dovolj. Smo pa zadovoljni, da bo ob izdatni pomoči občine v kratkem obnovljen dotrajan lesen plavajoči splav," pravi predsednik VK Dravske elektrarne Vili Vindiš.

V klubu morajo varčevati, saj bi se razmere za delo lahko še poslabšale. "Najprej smo odpustili administratorko, nato upravnika veslaškega centra, v zadnjih dveh letih pa smo tudi zmanjšali število trenerjev ne glede na to, da je zanimanje mladih za veslanje veliko. Toda če ni dovolj denarja, trenerjev in čolnov, tudi razvoj veslaškega centra in posledično našega kluba šepa in kdo ve, kdaj bomo spet vzgojili olimpijca. Imamo dva izjemno nadarjena veslača, Nika Krebsa in Jako Časa, ki sta na dobri poti, da nastopita na olimpijskih igrah. Trudili se bomo, da jima omogočimo ustrezne razmere za veslaški razvoj in upam, da nam bo s skupnimi močmi uspelo. Vedeti je treba, da se olimpijci ne rojevajo vsako leto. Da vzgojiš vrhunskega veslača, je potrebno večletno mukotrpno delo trenerja ali trenerjev, veslač mora biti nadarjen za ta šport, predvsem pa mora biti pripravljen na trdo delo in odrekanje. Toda če ni dovolj materialnih sredstev, je ta pot toliko bolj trnova in daljša," dodaja predsednik kluba.

Letos je bilo pri nas in tudi v svetu malo veslaških tekmovanj, zato so v VK Dravske elektrarne zadovoljni, da so na Bresterniškem jezeru 19. septembra izpeljali že 42. regato. "Zaradi koronavirusa ni bila mednarodna, ni bilo veslačev iz Hrvaške, Avstrije in Srbije, ki so običajno nastopili v prejšnjih letih, in tudi gledalcev ne. Kljub temu je veslalo približno 150 veslačev slovenskih klubov," pojasni Vindiš.

Da je pot do vrhunskega tekmovalca vse prej kot lahka, poudarja glavni trener v VK Dravske elektrarne Maribor Dušan Jurše. "Da ustvariš vrhunskega veslača, je potrebnih vsaj deset let trdega dela. V sedanjih razmerah, ko veslaški klubi životarijo, je pot do vrhunskosti še veliko težja. Breme leži na plečih klubskih trenerjev, klubi morajo zanje zagotoviti tudi dovolj denarja. V našem klubu so delovali trije profesionalni trenerji, zdaj deluje samo eden, drugi pomagajo po svojih močeh za skromen honorar. V zadnjih letih pomagajo tudi starši veslačev. Pred desetimi leti je klub imel dovolj denarja za nemoteno delo, zdaj ni več tako," razloži nekdanji jugoslovanski reprezentant, ki je vzgojil kar sedem od osmih olimpijcev, kolikor jih je doslej dal mariborski klub.

Krebs in Čas na pravi poti

Eden najobetavnejših veslačev mariborskega kluba v zadnjih letih je Nik Krebs, ki se lahko pohvali tudi z odličnimi dosežki na mednarodnem prizorišču. Zadnjega je, skupaj s klubskim sotekmovalcem Jako Časom, dosegel v začetku septembra. Krebs in Čas sta na evropskem prvenstvu do 23 let v Duisburgu v dvojcu brez krmarja osvojila bronasto kolajno - boljši sta bili le posadki Romunije in Hrvaške. Po letu 1999 je to druga kolajna za mariborsko veslanje na evropskih prvenstvih do 23 let (v Hamburgu sta srebrno kolajno, prav tako v dvojcu brez krmarja, osvojila Matej Prelog in Rok Kolander).

Krebs in Čas sta bila kolajne zelo vesela, saj sta bila, kot sta dejala na sprejemu dan po velikem dosežku v klubskih prostorih v Bresternici​, z njo nagrajena za trdo delo skozi vse leto pod vodstvom trenerja Dušana Juršeta, čeprav sta imela v pripravljalnem obdobju zaradi koronavirusa veliko težav. S kolajno sta potrdila napovedi svojega trenerja, da bi ob trdem delu lahko kakovostno še napredovala in morda tudi nastopila na olimpijskih igrah leta 2024 v Parizu.

"Nastopiti na olimpijskih igrah so sanje slehernega športnika. Želje po trdem delu in motivacije mi ne manjka, sem ambiciozen in z optimizmom zrem v leta, ko se bo začel boj za uvrstitev na olimpijske igre 2024. Uspeh v Duisburgu vliva dodaten optimizem, naredil bom vse, da čez štiri leta veslam na olimpijskem regatnem polju. Upam, da bova z Jako še v istem čolnu," je po odličnem dosežku v Duisburgu povedal Nik Krebs.

"Sem vztrajen človek in nastop na najpomembnejšem športnem tekmovanju na svetu me močno mika. Trudil se bom, da se mi izpolnijo sanje. Olimpijske igre imajo poseben čar, rad bi ga doživel. Če bova z Nikom še naprej skupaj veslala, sem prepričan, da si bova priveslala olimpijsko vozovnico," je odločen tudi Jaka Čas.