Niso vsi zvončki ena in ista vrsta. Pod tem imenom ponekod, predvsem v osrednji in zahodni Sloveniji, mislimo na navadni mali zvonček, Galanthus nivalis, predvsem na vzhodu pa na veliki spomladanski zvonček, ki mu rečemo tudi kronica ali norica oziroma znanstveno Leucojum vernum. Prav zaradi uporabe enega imena za več vrst rastlin je prav, da uporabljamo tudi znanstveno poimenovanje.
Navadni mali zvonček
Za mnoge najbolj klasična predstava zvončka je prav ta, s tremi snežno belimi cvetnimi lističi in tipičnim kimastim cvetom. Pri nas uspeva le ta vrsta, a v rodu Galanthus sicer naštejemo kar 18 vrst. Za našega je značilna čebulica, iz katere poženeta dva ozka lista in pa golo steblo s po enim cvetom. Če jih pogledamo od blizu, ugotovimo, da se posamezni zvončki precej razlikujejo. Načeloma imajo isto obliko cveta in so vsi beli, a natančno oko pri nekaterih opazi zelene črtice ali konice na cvetovih, tudi velikost in oblika cvetov variirata, včasih najdemo cvet z večjim številom cvetnih listov ali celo po dva cvetova na enem steblu. Najbolj vpadljive so polnocvetne sorte, ki jih radi sadimo tudi na vrtovih.
Spomladanski veliki zvonček
Ta je res velik v primerjavi z navadnim malim zvončkom tako po višini rastline kot po velikosti cveta. V primerjavi z manjšim sorodnikom ima cvetne liste razporejene tako, da prekrivajo in se končajo z zavihkom, ki je obarvan ali rumeno ali zeleno, zato mu ponekod tudi rečejo kronica. Le redko vidimo omenjena zvončka na istem rastišču, praviloma sta si razdelila svoje bivališče. Veliki zvonček ima raje bolj vlažna tla in ga videvamo celo v močvirnih pogojih, mali zvonček pa striktno zahteva odcedna tla in ne prenaša zastajajoče vode.
Poletni veliki zvonček
Tudi ta je naša samonikla cvetlica. Cvet ima zelo podoben spomladanskemu velikemu zvončku, le da je ožji. Zakaj je poletni, ne vem, saj cveti spomladi, le pozneje kot spomladanski, običajno aprila. Tudi ta vrsta ima rada vodo in jo videvamo predvsem na odprtih rastiščih, kakršni so mokrotni travniki. Na 40 do 50 centimetrov visokih golih steblih se razvije večje število cvetov, kar je zelo privlačno tudi z vidika vrtne rabe.
Da ne boste kaznovani
Verjetno ste že kdaj prebrali ali slišali, da so določene rastline zaščitene in jih ne smete kar samovoljno trgati ali celo izkopavati. Tudi pri zvončkih je tako. Pri navadnem malem zvončku je dovoljeno nabirati nadzemni del razen plodov oziroma semen, pri velikem spomladanskem zvončku pa je na dan dovoljeno nabrati le šopek, ki ga držimo med palcem in kazalcem, pa še to le za osebno rabo. Globe so med 100 in 300 evri, za pravne osebe pa celo med tisoč in dva tisoč evri.
Na vrtu
Vsi trije zimsko-pomladni zvončki so zelo uporabni za ustvarjanje vrtne slike. Navadni mali zvončki nam včasih že sredi zime ob otoplitvah postrežejo z nekaj cvetovi, sicer pa najkasneje februarja ali marca. Ker ne mara pregretih in suhih tal, se najbolje razrašča pod listavci, kjer so tla poleti zasenčena. Z njimi torej obogatimo pusta rjava tla pod drevesi in grmovnicami. Potrebuje odcedna tla z večjim deležem humusa. Spomladanski veliki zvonček sledi marca, aprila pa z belino okrasi še poletni veliki zvonček.
Spomladanski lahko raste tako pod listavci kot na odprtem, le da je vlažno, poletni pa načeloma potrebuje več sonca, a se na vrtu, kjer so pogoji običajno mnogo manj stresni ko v naravi in je na voljo dovolj hranil in prostora, dobro znajde tudi v polsenci. Čeprav ta dva v naravi najdemo v precej mokrih pogojih, na vrtu presenetljivo dobro uspevata tudi v povsem običajno vlažni vrtni zemlji. Prav vsi trije se z leti razmnožijo predvsem vegetativno, saj se njihove čebulice pomnožijo in jih lahko čez nekaj časa razsadimo.
Spomladanski zvonček sadimo v času, ko ima liste
Za čebulnice velja, da jih razsajamo in presajamo v času, ko rastline niso v vegetaciji. Mali spomladanski zvonček je izjema in se najbolje prime, če ga sadimo v času, ko ima liste.