Vina iz dežele dolgega belega oblaka ali košček sveta, ki me je očaral v mnogih pogledih

David Vasiljevič
01.03.2020 03:07

Kjerkoli si, ti misli pogosto uhajajo proti domu, misleč in globoko prepričan v sebi, da lepšega kotička zagotovo ni na tem našem raznovrstnem planetu; ampak deželo dolgega belega oblaka, kot v starem maorskem jeziku rečejo Novi Zelandiji, sem prepotoval naokoli in počez in kaj hitro zamajal lastna prepričanja.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Največjo slavo žanje Marlborough, ki ima največ vinogradov in je vinski fenomen.
Profimedia

 Aotearoa je ime dveh glavnih otokov, ki ju ločuje 23-kilometrski Cookov preliv. Ko sem prvič prispel v Picton in z lastnimi stopali prekril talno gravuro stopal slavnega Jamesa Cooka, me je spreletelo, kakor da bi se vrnil v tiste čase in imel priložnost pokramljati s slavnim pomorščakom.
Vinogradništvo na Novi Zelandiji sega v čas kolonializma. Britanski enolog James Busby je leta 1836 eksperimentiral z vinogradništvom v Waitangi, a 15 let kasneje so francoski misijonarji v Hawke's Bayu zasadili prvi vinograd, ki danes velja za najstarejšega v deželi. Morda zanimivost za nas, da so kakšno desetletje pred vstopom v 20. stoletje v okolico Aucklanda prispeli Dalmatinci z znanjem kako pridelati fortificirane različice vin, nam bolj znane kot portovec in šeri.
Dolgo so potrebovali, da je vinogradništvo zasijalo v polni luči, saj so bili prvi priseljenci predvsem Angleži in temu primerno je bila bolj razvita kultura piva.

Najboljši na svetu

Prva vinska sorta dežele dolgega belega oblaka je zagotovo sauvignon​, četudi je njegov rojstni kraj daleč v Evropi. Slavni Oz Clarke je že v devetdesetih zapisal, da je maorski sauvignon ​najboljši na svetu. Do poznih osemdesetih je prevladoval stil z lesnimi notami in manj aromatičnosti, a prava revolucija je prispela s stilom sauvignona iz Marlborougha, ki mu danes ni para. Izjemna aromatičnost, visoka kislina, vonj kot na sprehodu po ravno pokošenem travniku, ne duha ne sluha o lesu in še kako drugače bi lahko risali njegov prstni odtis. Ne pozabimo še na druge uspevajoče sorte, kot so chardonnay, merlot, rizling, cabernet sauvignon, traminec, modri pinot, shiraz, sivi pinot …

Vinska postaja

Četudi so nam zelo znana imena Wairarapa, Martinborough, Central Otago, zagotovo največjo slavo žanje Marlborough, ki ima največ vinogradov in je pravi vinski fenomen. Od obmorskega Pictona potrebujemo slabih 30 minut, ko se pred nami odpre slavna pokrajina z mestecem Blenheim v osrčju. Tu me je prijetno presenetila Wine station (Vinska postaja), ki je prastara železniška postaja z enim peronom in čakalnico, obenem pa vinska pokuševalnica mnogih odličnih primerkov žlahtne kapljice.
Ves Marlborough se je poistovetil z vinskim turizmom, ki je daleč najmočnejša panoga. Če pri nas vinogradniki gostoljubno odpirajo vrata, da bo kdo prišel, so tam pred kletmi najavljeni avtobusi, ki za vsak odmerjen vzorec plačajo, prostega sedeža v hišni restavraciji zelo verjetno ni mogoče dobiti, ponujajo darila in steklenice za domov in še bi lahko našteval. V nekoliko bolj zasebni družbi sem imel priložnost obiskati kleti Cloudy bay, Wither hills, Villa Maria, Alain Scott in Brancot Estate.
Klima in teritorij vinskih regij segata od 36 stopinj južnega poldnevnika, kot pokrajina Jerez v Španiji, pa tja do 45 stopinj, podobno kot francoski Bordeaux. Vreme je nekoliko vlažnejše, a v povprečju so hladne noči in vroči dnevi, kar pripomore k sadnosti vin.
Tla se razlikujejo od pokrajine do pokrajine. Zelo značilna tla v okolici Hawke's Baya se imenujejo gimblett gravels in ravno toliko dodajo k značilnosti vin, da njihovo ime zapišejo na etiketo. V okolici Waipara je zemlja bolj podobna tisti v Burgundiji, zato so tu bolj znani po modrih pinotih.
Pri chardonnayih ni opaziti tako očitne razlike med legami kot pri sauvignonih, a se občutijo pri donegovanju vin, uporabi lesa in podobno. Druge nam znane bele sorte, ki jih gojijo, so rizling, traminec in sivi pinot. Rizling in traminec sta značilna za Martinborough in Gisborne.

Kot bordojske zvrsti

Med rdečimi vini je zagotovo najbolj znan modri pinot, ki mu ustreza hladnejša klima. Najpogosteje zastopan je v Canterburyju, Central Otagu in Waipari. Pogosto naletimo na zvrsti merlota, cabernet sauvignona in vedno manj prisotnega cabernet franca. Ne čudimo se, če odkrijemo tudi vzorce shiraza, tempranilla in italijanskega sangiovesa.
Če odštejemo modri pinot, je na Novi Zelandiji kakšnih 3000 hektarjev rdečih sort. Primerki spominjajo na bordojske zvrsti, ki jih najpogosteje najdemo na sončnih in najmanj vlažnih območjih, kot sta Hawke's Bay in Waiheke Island.
Tudi peneča vina, pridelana po klasični metodi, imajo svoj delež, najdemo jih predvsem v Marlboroughu. Neizmeren potencial se meri v naložbah znanih šampanjskih hiš, kot sta Deutz in Daniel Le Brun. Najboljše, kar sem okusil, sta pelorus iz Cloudy Baya in lion nathan iz Lindauerja.
Vsaka zgodba ima svoje pero.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta