Po letošnjih avgustovskih poplavah, ki so hudo prizadele predvsem območja Savinjske doline in Koroške - v njih je domove izgubilo veliko ljudi, še več objektov je bilo močno poškodovanih -, se je med prvimi za pomoč ljudem na poplavljenih območjih odzvala Internacionalna policijska organizacija Slovenije (International Police Organization - IPO). Do 30. avgusta so posamezniki, podjetja in organizacije (gasilci, vojaki, reševalci, policisti, tuja diplomatsko konzularna predstavništva ter številni drugi iz Slovenije in tujine) v zbirni center IPO v Ljubljani darovali 415 ton pomoči - hrano, vodo, izdelke za osebno higieno, čistila, razkužila, oblačila, obutev in drugo.
"Ta izjemna solidarnost nas je pozitivno presenetila, tako množičnega odziva res nismo pričakovali. Naša naloga je bila procesiranje, ki je zajemalo pakiranje, tehtanje (zaradi helikopterskih prevozov) in dostavljanje. Prvi dan poplav smo s pomočjo družbenih omrežij, kjer smo prosili za donacije, ter znanih Slovenk in Slovencev, ki so širili naše pozive za pomoč, povzročili domino efekt oziroma nekakšen social media challenge. Zato je bil odziv ljudi neverjeten. Posebej bi se zahvalili prostovoljnim gasilskim društvom iz vse Slovenije, ki so v naše skladišče dostavila velik del zbrane pomoči. Glede zbrane pomoči in dostave na teren smo tesno sodelovali s civilno zaščito in Slovensko vojsko," pravijo na IPO Slovenija.
Med tistimi najbolj znanimi, ki so pomagali - eni z delom v zbirnem centru, drugi z darovanjem ali kar z obojim -, so bili hokejist Anže Kopitar, ki je skupaj z ženo organiziral zbiranje pomoči na Bledu, radijec Denis Avdić, nekdanji predsednik Borut Pahor, spremljevalka premiera Tina Gaber, veleposlanici ZDA (Jamie Lindler Harpootlianin) in Združenega kraljestva (Tiffany Sadler), glasbenika Challe Salle in Miki Vlahovič, nekdanji vrhunski košarkar Rašo Nesterović, Deanthony Langston (prvi ameriški košarkar, ki je zaigral za neodvisno Slovenijo), košarkarji Žiga Dimec, Edo Murić, brata Dragić in številni drugi.
IPO ne preiskuje kaznivih dejanj
Ker je dokaj nova organizacija v Sloveniji, smo raziskali, za kakšno organizacijo gre. Organizaciji IPO je bil leta 2022 kot mednarodni nevladni organizaciji dodeljen poseben posvetovalni status pri Ekonomskem in socialnem svetu Združenih narodov. IPO Slovenija je član krovne, mednarodne organizacije IPO, ki šteje okoli 14 tisoč članov in ima svoje izpostave po vsem svetu. Je partner Vienna NGO Committee on Drugs (VNGOC), The Alliance of NGOs on Crime Prevention and Criminal Justice, Interreg Europe in tudi partner Adria Security Summit, ki bo letos gostoval v Sloveniji. S svojim izobraževalnim in znanstvenim delom želi ustvariti teoretična in praktična orodja, ki bodo služila kot most med skupnostjo in nacionalnimi reševalnimi službami ter varnostnimi organi.
Na IPO Slovenija pravijo, da z združevanjem civilnega sektorja, reševalnih in varnostnih struktur skupaj prispevajo k varnejši skupnosti in boljšemu jutri. Z nacionalnim in mednarodnim članstvom ne zasledujejo profitnih gospodarskih ciljev. Za doseganje svojih ciljev sodelujejo z nacionalnimi in mednarodnimi institucijami, vendar ostajajo neodvisni od državnih institucij, politične ali verske opredelitve, bodisi domače bodisi tuje. Ustanovitev IPO temelji na ratificirani nacionalni in mednarodni zakonodaji za podporo, pomoč in svetovanje varnostnim organom, službam za zaščito in reševanje ter državljanom prek različnih konferenc, usposabljanj, delovnih akcij in projektov, da bi bili bližje skupnosti. IPO je strokovna in izobraževalna nevladna organizacija, ki ne preiskuje nobenih kaznivih dejanj in ne opravlja nobenega dela kazenskega pregona. IPO se predstavlja s simbolom, ki je bil uradno sprejet in je registriran pri Uradu EU za intelektualno lastnino in na Uradu ZDA za avtorske pravice. Niti eden od slovenskih represivnih organov ne uporablja podobnega simbola in tudi ne angleških besed v svojih simbolih. Predsednica IPO Slovenija je Anja Ažman, pravna svetovalca in častna podpredsednika pa sta dr. Jurij Toplak in Jože Oberstar. Imajo 150 članov, več kot polovica jih je iz državnih varnostnih in reševalnih organov, 15 odstotkov iz sektorja izobraževanja, 25 odstotkov iz sektorja zasebnega varovanja in reševanja, okoli deset odstotkov je civilnih podpornikov.
IPA ni IPO
IPO, ki v Sloveniji deluje dobro leto, ljudje pogosto zamenjujejo z mednarodnim policijskim združenjem IPA (International Police Association), ki je stanovska organizacija policistov in združuje več kot 369 tisoč članov iz 68 držav z vseh kontinentov. Slovenska sekcija IPA je bila ustanovljena 20. aprila 1991. Med enakopravne članice je bila sprejeta novembra 1992 v Rio de Janeiru. IPA Slovenija šteje preko 7000 članov iz enajstih regionalnih IPA-klubov in je pri Svetu Evrope registrirana kot nevladna Internacionalna organizacija. Povezuje aktivne in upokojene delavce policije in pripadnike služb s policijskimi pooblastili na podlagi poklicnega tovarištva, vzajemnosti in solidarnosti. Namen IPA je tudi ta, da z javnim delovanjem policistov pozitivno vpliva na odnose med državljani in policisti. Nudi pomoč policistom in njihovim družinskim članom, ko se znajdejo v težavah ali stiski. IPA izvaja seminarje, študijska in druga potovanja za člane ter športnorekreacijska in kulturna druženja. Dogodki so načeloma interni in zaprti za širšo javnost. V IPA v primerjavi z IPO ne preverjajo, ali so njihovi člani v kazenskem postopku ali že obsojeni, "ker zato nimamo zakonskih možnosti", pojasnjujejo v IPA.
Ljudje se včasih tega, o čemer še ne vedo veliko, rahlo ustrašijo
IPO Slovenija povezuje policiste, vojake, gasilce, reševalce in posameznike, ki stremijo k promociji javne varnosti, zaščite, reševanja ter omogočajo izobraževanje in ozaveščanje državljanov o pomenu osebne varnosti, varnosti njihovega premoženja in splošne javne varnosti. Izvaja tudi izobraževalne delavnice, seminarje in konference, ki so v javnem interesu in za družbeno korist. Dogodki so brezplačni in odprti za širšo javnost. V IPO članstvo delijo v pet kategorij; člani kategorije E so civilni podporniki, ki se včlanijo enako kot ostali člani, vendar morajo poleg potrdil o nekaznovanosti in da niso v kazenskem postopku predložiti tudi potrdilo, da zoper njih ni zadržkov zoper javni red in mir.
"Neresnične in zavajajoče objave"
Navedbe, da je slovenska IPO izpostava IPO Srbije, ki jo je ustanovil dr. Ilija Životić, in da ima srbska oblast preko Životića, ki je bil srbski poslanec in član nekaterih parlamentarnih odborov ter svetovalec beograjskega župana, vpliv na IPO Slovenija, so se pojavile v enem od slovenskih medijev. Na IPO Slovenija omenjene navedbe odločno zanikajo. "Dr. Životić je ustanovil IPO Srbija leta 2018 in je delovala že dve leti pred njegovim vstopom v politiko, nikoli pa ni izvajala nobenih parapolicijskih aktivnosti. Životić je predvsem strokovnjak in profesor na področju varnostih ved ter v medijih velikokrat predstavlja vidike in mnenja o trenutnih varnostnih vprašanjih. Zavzema se za zmanjšanje mladoletniške kriminalitete, medvrstniškega nasilja ter poudarja boj proti pedofiliji in terorizmu. Životić, in nihče drug, nima nikakršnih pooblastil ali vpliva na naše delovanje," pravijo v IPO Slovenija. In dodajajo: "Leta 2021 se je v Srbiji IPO poskusilo izrabiti v političnem obračunavanju. Tedaj je bil v enem od srbskih medijev objavljen prispevek, ki je namigoval, da je IPO Srbija parapolicijska organizacija in prepletena s politiko predsednika Aleksandra Vučića. To je bil edini novinarski prispevek na to temo, ki ga ni prevzel noben drug medij v Srbiji, ga pa je nedavno povzel novinar v Sloveniji. Objavil je nekaj člankov z zavajajočo ali celo neresnično vsebino, v katerih pa IPO Slovenija ni dobila možnost komentarja. Zaradi tega smo v IPO Slovenija vložili zahtevke za popravke neresničnih in zavajajočih objav."
(Ne)sodelovanje s policijo
IPO Slovenija je aprila letos v Ljubljani organizirala konferenco ERAC (Emergency Response & Awareness Conference), na kateri so obravnavali trenutne izzive na področju globalne varnosti in zaščite s posebnim poudarkom na prvem odzivu na nasilje z množičnimi žrtvami. Takšni napadi so žal postali pogostejši v sodobni družbi, saj so posledica številnih razlogov, od ustrahovanja v šoli ali na delovnem mestu do terorizma. Na konferenci so predavali strokovnjaki za področje terorizma, strelskih napadov v šolah in drugo. Med njimi sta bila Lorcan Byrne, nekdanji pripadnik irske policije in vojaških specialnih enot, in Alexandre Rodde, raziskovalec in svetovalec za varnost, specializiran za terorizem, nasilni ekstremizem in množična streljanja. ERAC je regionalni pilotni projekt IPO, v organizaciji pa si bodo prizadevali, da bi tovrstne konference potekale vsako leto, da bi se na njih srečevali strokovnjaki iz civilnega sektorja in širša javnost.
Na konferenco ERAC pa policisti niso smeli. Na policiji pojasnjujejo, da policija sodeluje z vsemi, ki sodelujejo pri zagotavljanju večje varnosti. Policija v ta namen sklene sporazum o sodelovanju, z IPO sporazuma ni sklenila, o čemer so bili obveščeni zaposleni na policiji. "IPO je marca letos več policijskim enotam poslala vabilo, da bi policisti sodelovali na dogodku ERAC 2023 kot policijski strokovnjaki. Dogodek je temeljil na preventivi in ozaveščanju o nasilju na delovnem mestu, šolah in v vsakodnevnem življenju. Ker v policiji sodelovanje in udeležbo na podobnih dogodkih skrbno načrtujemo tudi zaradi učinkovite izrabe delovnega časa in kadrovskih virov, so bile enote obveščene, da na dogodku policija ne bo sodelovala," so pojasnili na policiji. Na IPO pa pravijo, da informacija ne drži. "IPO Slovenija ni nikoli policijskim enotam poslala vabil za sodelovanje policistov kot strokovnjakov na dogodku ERAC. Takšno vabilo smo poslali le Generalni policijski upravi, na posamezne policijske enote pa smo naslovili zgolj povabilo za udeležbo, saj smo ocenili, da sta program in nabor predavateljev zanimiva tudi za posameznike iz poklica policist," pravijo v IPO Slovenija, kjer se jim zdi pomembno sodelovanje s policijo, "saj so naši programi in aktivnosti primarno namenjeni višanju javne varnosti z organizacijo izobraževalnih dogodkov, ki so v javnem interesu in za družbeno korist".
Ker pa IPO omogoča tudi promocijo poklicev, kot so vojak, gasilec, reševalec in policist, so slovensko policijo povabili na dogodek ERAC, ki je bil zasnovan kot srečanje v javnem interesu, z namenom, da bi zainteresirani javnosti le na kratko predstavili svoj pogled, aktivnosti in rešitve za preprečitev nasilnih in tragičnih dogodkov. V IPO se zavedajo pomembne vloge slovenske policije, zato bodo v kratkem pripravili predlog o sodelovanju na področjih, ki bi pripomogla k višanju javne varnosti kot tudi ozaveščenosti državljank in državljanov.
"Nismo parapolicijska organizacija"
V nekaterih slovenskih medijih se je pojavila informacija, da naj bi bila IPO Slovenija povezana s parapolicijskimi organizacijami, predvsem prek IPO Srbija, kar pa odločno zavračajo. "IPO Slovenija je apolitična organizacija in jasno prepoveduje kakršnokoli širjenje ali promoviranje politične in verske ideologije kot tudi zlorabljanje ali povezovanje s političnimi strankami ali gibanji. Strogo je prepovedano kakršnokoli povezovanje z organizacijo oziroma posamezniki, ki so del ekstremističnih skupin oziroma gibanj, ki so označena kot kriminalna, organizirana kriminalna ali teroristična organizacija s strani Policije, Interpola, Europola in Združenih narodov," pravijo v IPO Slovenija. Na vprašanje, kakšni so cilji, pravijo: "IPO je mlada organizacija, ki je v zelo kratkem času zaradi svojega dobrega dela požela tudi medijsko pozornost. Žal pa je to včasih slabo, saj se ljudje tistega, o čemer še ne vedo veliko, rahlo ustrašijo. Zato bomo slovenski javnosti bolje predstavili, kdo smo in kaj počnemo, tudi zato, da ovržemo natolcevanja, da gre neko parapolicijsko organizacijo, kar je javnosti serviral neki novinar. Poleg nekaj webinarjev in delavnic na področjih prve pomoči, spletne varnosti, terorizma in strelskih pohodov bomo aprila prihodnje leto znova pripravili ERAC 2024, ki bo ob problematiki medvrstniškega nasilja obravnaval tudi odziv in pripravljenost v kriznih situacijah, kot so poplave. Svojo udeležbo so že potrdili strokovnjaki iz Slovenije, ZDA, Irske, Francije, Švice in Norveške."
Rdeči križ in Karitas razdeljujeta pomoč
Iz Rdečega križa Slovenije so nam sporočili, da so na poplavljenih območjih do zdaj razdelili več kot 110 ton hrane in prehranskih izdelkov, več kot 150 tisoč litrov ustekleničene vode in napitkov, več kot 35 ton higienskih izdelkov in potrebščin, skoraj 4 tisoč razkužil in čistil, poleg tega še 250 razvlažilnikov, spalni program, vzmetnice, material za obnovo itn. Zbrali so za 3,2 milijona evrov finančnih sredstev in jih v različnih oblikah razdelili pomoči potrebnim. Finančno pomoč vlade v višini 10 milijonov in pol evrov so razdelili 4853 upravičencem.
Karitas Slovenija je do sedaj za žrtve poplav zbrala 6,3 milijona evrov, ki so jih darovali posamezniki, podjetja in ustanove, nekaj več milijon evrov je bilo zbranih iz evropskih Karitas, večji del od Caritas Poljske. Karitas je do sedaj razdelila za več kot 4 milijone zbrane pomoči, preostanek bo razdeljen do konca oktobra. Slovenski karitas je za pomoč prizadetim v neurjih od vlade prejel skupno deset milijonov evrov in jih razdelili med 4106 upravičencev.
