Za tančico tega časa: Mariborska pianistka in profesorica glasbe igra Francka in Sveteta

Bojan Tomažič Bojan Tomažič
31.05.2020 04:45

Pianistka Adriana Magdovski je posnela deli Cesarja Francka in Tomaža Sveteta. Gre za glasbo o ljubezni, smrti, samoti, iskanju nevidnega, z nekaj pogledov nazaj, da bi se divje zagnali v to noro 21. stoletje in vse, kar nas še čaka, ju opiše.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Adriana Magdovski
Vojko Pogačar

Preludij, koral in fugo belgijskega romantika in Drugo sonato za klavir našega Prešernovega nagrajenca Tomaža Sveteta šteje za zanjo pomembni deli. "Delo Preludij, koral in fuga je prežeto z iskanjem svetlobe," prvo skladbo opiše Adriana Magdovski. "Tematsko je vsestransko povezano, od začetka do konca. Citati se prepletajo, zapletajo vse do dramatične in nenadne rešitve v zadnjih taktih fuge. Zaključi se z zmagoslavno kodo, kjer slišimo donenje zvonov, ki celemu svetu oznanjajo dokončno zmago Dobrega nad Zlom." To delo je izvajala v nekaterih najbolj ključnih trenutkih svojega življenja, na koncertu na Ptuju tudi samo nekaj dni pred smrtjo svojega očeta, ki se je takrat boril za življenje. "Očetu, ki ga zelo pogrešam, posvečam svoj prvi cede," je rekla.
Franck ni bil samo nenavaden po tem, da ga ni mogoče dati v nacionalni predalček, najboljši opis zanj je, da je bil francoski skladatelj in orglavec belgijsko-nemškega rodu (rodil se je leta 1822 v Liegu in umrl 1890. v Parizu). Čudežni deček, pianist, organist in skladatelj je bil poseben tudi pri gledanju na (glasbeni) svet, po navdušujočih koncertih v salonih Pariza je nenadoma prekinil svoj pianistični vzpon. "Naveličan lažnega blišča, prazne pianistične virtuoznosti, površnosti mondenega sveta se dolgih 40 let popolnoma odpove klavirju, tako v izvajalskem kot v skladateljskem smislu," o njem razlaga Adriana Magdovski. "V tem obdobju je prišlo do velike transformacije, metamorfoze v skladateljevem življenju. Odpravil se je na pot ponotranjenosti, duhovnosti." Kot njegov največji glasbeni vzornik Bach, ki je svoja dela zaključeval s citatom Samo Bogu vsa slava, je igral v cerkvah in se potem posvetil globokemu razmišljanju in ponižnosti. "Gre za globok oseben odnos z Bogom Svetega pisma, Jezusom Kristusom. Verjamem, da brez tega vedenja Franckove glasbe ni mogoče razumeti, doumeti," razlaga pianistka, ki je bila s 15 leti sprejeta na Univerzo za glasbo in upodabljajoče umetnosti v Gradcu, šolala se je tudi v Londonu in v Stuttgartu ter sodelovala z Ireno Grafenauer in je dobitnica številnih prestižnih nagrad.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.