Inki, starodavno ljudstvo v Južni Ameriki, so denimo verjeli, da imajo levičarji posebne duhovne sposobnosti. Tudi pripadniki severnoameriškega indijanskega plemena Zuni so menili, da prinaša srečo, če si levičar. Dejstvo je, da ni nič slabega, če je človek levičar. O tem, kaj vpliva na to, katero roko raje uporabljamo pri raznih opravilih, obstaja veliko teorij.
Zanimivo je, da je med desetimi ljudmi en levičar. To pomeni, da so v posameznem razredu verjetno dva ali trije otroci, ki pišejo, rišejo ali mečejo žogo z levo roko. Zdi se, da je bilo pri nas ljudeh vedno zaželeno, da pri delu uporabljamo desno roko in ne leve. Na podlagi dokazov lahko sklepamo, da so naši predniki že pred sedmimi milijoni let raje uporabljali desno roko pri določenih opravilih, denimo pri metanju kamnov ali pobiranju jagodičevja.
Zakaj stvari raje počnemo z eno roko kot z drugo? Če vedno uporabljamo eno roko za pisanje, risanje ali metanje žoge, nam to omogoči, da ta opravila izvajamo vedno bolje. Nenehno menjavanje rok utegne pomeniti, da naši možgani potrebujejo dlje časa, da se naučijo izvajati te naloge, zato si za določena opravila izberemo eno roko. To je tudi razlog, zakaj po navadi vedno uporabimo isto nogo, ko brcnemo žogo. Pogosteje ko bomo brcali žogo s to nogo, bolje bomo brcali.
Niso samo naše roke in noge tiste, pri katerih se odločamo, ali bomo za izvajanje določenih opravil uporabljali levo ali desno - to počnemo tudi z možgani. Naše sposobnosti govora, reševanja matematičnih nalog in risanja risb lahko nadzira bodisi leva bodisi desna polovica možganov.
Osupljivo je, da je roka, ki jo uporabljamo za pisanje ali metanje žoge, pogosto povezana s tisto stranjo naših možganov, ki nadzira našo sposobnost govora. Če je denimo za naš govor odgovorna leva stran naših možganov, potem smo najverjetneje desničarji in obratno. Zdi se, da je prav ta povezava med možgansko funkcijo in ročnostjo razlog za to, da so nekateri ljudje levičarji, drugi pa desničarji.
Kdaj postanemo levičarji ali desničarji? Katero roko uporabljamo pri izvajanju opravil, ni stvar naše izbire, ampak je odvisno od mešanice genov, ki jih podedujemo od staršev, in tudi od naših življenjskih izkušenj. Zanimivo je, da je lahko pri enojajčnih dvojčkih, ki imajo popolnoma enake gene, kljub temu eden desničar in drugi levičar. Večina staršev lahko pri svojem otroku že pri približno dveh letih starosti opazi, ali raje uporablja desno roko ali levo.
Znanstveniki lahko danes že pred otrokovim rojstvom dokaj natančno napovedo, ali bo desničar ali levičar. To storijo tako, da ugotovijo, katero roko zarodek v maternici največ premika.
Čeprav danes na svetu živi le približno deset odstotkov levičarjev, imajo ti vseeno razlog za praznovanje: 13. avgusta namreč slavimo svetovni dan levičarjev. No, da vidimo, kdo je spretnejši!
