Prejšnjo soboto so v Drežniških Ravnah že pridrvele na plan tipične maske ta grdi, medtem ko so ta lepi v ženitovanjskem sprevodu trkali na vrata hiš ne le v Ravnah, temveč tudi v Magozdu in Jezercah. Tradicionalni Ravenski pust pod Krnom organizirajo teden dni prej kot v Drežnici, kjer pustujejo 18. februarja. Oba dogodka, ki se uvrščata v slovensko živo dediščino, pritegneta množico gledalcev. Pustovanje v Ravnah in v Drežnici spada med vidnejše v Sloveniji in je z zoomorfno masko ta grdega, ki sodi med 15 najznačilnejših šemskih likov na Slovenskem, povezano s podobnimi pustovanji od alpskega loka do Balkana in Sredozemlja.
Nosilec pustovanja je fantovščina, ki jo sestavljajo neporočeni fantje. Vloge šemskih likov so natančno določene s tem, da se pod masko ta grdih, ki neprestano tekajo in s pepelom strašijo mladež in dekleta, običajno skrivajo mlajši fantje z največ kondicije. V dogajanje se vključuje še veliko drugih tipičnih mask, kot sta ta stara in ta star, ta debel, ki ga v Drežnici zdravnik "operira", ravbar in policaj, rezjan, hudič in smrt, poštar, petelinar in še kakšna se občasno pojavi. Danes bodo pustovali v Kobaridu s tipičnimi maskami sourenki, jutri pa na Vrsnem, kjer tudi negujejo tradicijo ta grdega in ženitovanjskega sprevoda.
Laufarji za debelo repo
Po prastarih, v poganske čase segajočih postavah 26-članska pustna laufarska družina vlada Cerknemu od prve nedelje v letu. Po posameznih laufarjih bo pred množico prišla vsa družina s pustom na čelu. Vsega hudega kriv bo pust stopil pred cesarsko kraljevo sodnijo zato, da bo v ponovitvi tožbe (v torek ob 14.30) obsojen: "Na smrt z botam!"
Laufarija je sklenjena igra, v kateri del družine predstavlja poganske like, del pa značilne cerkljanske poklice, posebneže in slabosti. Vsi razen hudiču podobnega lamantega nosijo lipove larfe. Čez leto jih skrbno hranijo v laufar komandi, kjer vedno znova pripravijo oblačila treh glavnih laufarjev. Z mahom našijejo pusta, s smrekovimi vejicami njegovega dobrodušnega brata ta smrekovega in z bršljanovimi listi znanilca pomladi ta bršljanovega.
Ker pust na debelo greši, cesarsko-kraljevi sodniki iz leta v leto njegove grehe strnejo v nekaj metrov dolg kalamon - obtožnico, ki jo pred publiko prebirajo v pristni cerkljanščini. Zato, "de bla ripa bel debiela".
Najstarejši so škoromati
Pustni lik škoromati, ki je bil v pisnih virih prvič omenjen pred 683 leti in velja za najstarejši omenjeni pustni lik na Slovenskem, je prvi preporod doživel v zgodnjih šestdesetih letih prejšnjega stoletja prav po zaslugi etnologov in etnografov, ki so obiskovali Hrušico in proučevali njihov izvor. Leta 1965 pa so se hrušiški škoromati prvič predstavili tudi izven domačih meja na Ptuju.
"Vsi v vasi smo delali vsak po svojih močeh. Priprave so bile tudi priložnost za druženje, mrzli zimski večeri pa so nas napolnili s posebnim ponosom, da smo se prav v Hrušici odtrgali za en pust od Brkinov in se odpravili na ptujski karneval kot prva pustna skupina s Primorskega. Zato se ne čudimo zapisu etnologov, da je Hrušica zibelka škoromatije, saj je tu pust doma 'od zmiraj in za zmiraj'," je minulo soboto, ko so v Hrušici praznovali 30 let organizirane škoromatije, spomine na prelomni dogodek za hrušiške škoromate obudila takrat mlada učiteljica Vera Muha, ki je kot edina ženska na Ptuj pospremila sicer izključno moško družbo škoromatov, saj nepisano pravilo veleva, da ženske ne škoromatijo. Škoromatija je sicer od leta 2012 vpisana v register nesnovne kulturne dediščine.