Žvižgačka, ameriška junakinja 21. stoletja: Zaradi Facebooka povzročila vihar, ki je segel vse do ameriškega senata

Oglasila sem se, ker sem ugotovila grozljivo resnico - skoraj nihče zunaj Facebooka ne ve, kaj se res dogaja znotraj Facebooka. Vodstvo podjetja skriva ključne informacije pred javnostjo, vlado, delničarji in vladami po svetu ... S temi besedami, izrečenimi na televiziji CBS, je Frances Haugen, nekdanja uslužbenka tega medijskega giganta, šeste največje korporacije na svetu, povzročila pravi vihar, ki je segel vse do ameriškega senata.

Med njenimi razkritji najbolj odmevajo izsledki notranje raziskave v Facebooku, ki je odkrila, da omrežje Instagram negativno vpliva na duševno zdravje najstnic, povzroča težave s samopodobo, vodi v depresijo in samomorilske misli, v zdravstvene težave in podobno. Kar 17 odstotkov najstnic se je zaradi tega družbenega omrežja soočilo z večjimi motnjami hranjenja, 13,5 odstotka deklic pa je imelo pogosteje samomorilne misli.

Vsega tega se je vodstvo podjetja z Markom Zuckerbergom na čelu zavedalo, vendar ni ukrepalo, pravi Frances Haugen.

​Vedno v korist dobička

Kdo je žvižgačka, ki je v samo petih mesecih, odkar je pustila službo pri Facebooku, postala - kot je dejal demokratski senator Ed Markey - ameriška junakinja 21. stoletja?

O njej ni veliko znanega, mediji poročajo, da je stara 37 let, rodila se je v Iowa Cityju, tam je tudi obiskovala osnovno in srednjo šolo. Oče je zdravnik, mama pa je, potem ko je pustila akademsko kariero, postala duhovnica Episkopalne cerkve. Frances je študirala elektroniko in računalništvo, diplomirala je leta 2006, pet let kasneje je na Harvardu magistrirala iz poslovnih ved.

Magistrski študij ji je plačalo podjetje Google, kjer je bila takrat zaposlena, bila je soavtorica patenta za metodo prilagajanja rangiranja iskalnih rezultatov. Leta 2015 je prestopila v podjetje Yelp in naslednje leto k Pinterestu, od tam pa leta 2019 k Facebooku, kjer je delala v enoti za družbeno integriteto. Ko je podjetje maja letos zapustila, je vzela s seboj več deset tisoč dokumentov in jih, takrat še kot anonimna žvižgačka, predala časopisu Wall Street Journal. Ta je o tej temi objavil vrsto člankov, a precej bolj je odmeval Francesin nastop v priljubljeni oddaji 60 minut na televizijski mreži CBS.

Prejšnji teden je pričala tudi v ameriškem senatu in na zaslišanju zatrdila, da ji z razkritjem, da vodstvo Facebooka ni zanimalo, kako se platforma zlorablja za širjenje dezinformacij in da njena vsebina škoduje otrokom, ne gre za uničenje, ampak za izboljšanje tega družbenega omrežja. Zavzela se je za regulacijo in ne za kazenski pregon vodstva podjetja z glavnim izvršnim direktorjem in ustanoviteljem Markom Zuckerbergom na čelu.

Zuckerberga in vodilnih v korporaciji ni naravnost obtožila, da so načrtno ustvarili škodljiv izdelek, vendar pa je menila, da morajo odgovarjati za posledice. "Facebook se je nenehno soočal s konfliktom med dobičkom in varnostjo. Te konflikte je vedno uredil v korist dobička. Rezultat je sistem, ki razpihuje delitve, ekstremizem in polarizacijo ter spodkopava družbe po svetu," je povedala v senatu. Po finančnih poročilih je Facebook leto 2020 končal z 29 milijardami dolarjev dobička.

Haugenova je povedala, da se Facebook zaveda, da ranljivim skupinam sistem škodi, od otrok, ki so dojemljivi za kritike glede telesnega videza, do odraslih, ki so dovzetni za dezinformacije. Platforma naj bi bila narejena za izkoriščanje negativnih čustev, zato da ohrani uporabnike oziroma poveča njihovo število. "Zavedajo se, da uvrščanje na osnovi algoritmov ali angažiranje ohranja ljudi dlje na njihovih straneh. Dlje ko so gor, več denarja je za Facebook," je dejala.

Predlagala je, da bi objave organizirali po kronološkem vrstnem redu, namesto da dopuščajo računalniku, da predvidi, kaj želijo ljudje videti. Druga rešitev bi bil dodaten pritisk na gumb pred objavo, da bi uporabnik lahko še enkrat razmislil, ali res želi objaviti svoje sporočilo. To bi po mnenju Frances Haugen zmanjšalo količino dezinformacij in sovražnega govora. Predlagala je tudi, naj se starost uporabnikov omrežja Instagram, ki je tako kot Whatsapp v lasti Facebooka, poviša s sedanjih 13 na 16 ali 18 let. "Facebook potrebnih sprememb nikoli ne bo uvedel sam, če bodo omejile njegovo rast," je prepričana.

​Enotni demokrati in republikanci

Prvi mož Facebooka Mark Zuckerberg je zavrnil očitke nekdanje zaposlene. "To preprosto ni res. Argument, da zaradi dobička namenoma promoviramo vsebino, ki jezi ljudi, je globoko nelogičen. Ne poznam nobenega tehnološkega podjetja, ki se odloči razvijati produkte, ki v ljudeh vzbujajo jezo ali depresijo. Vse moralne, poslovne in proizvodne spodbude gredo v nasprotno smer," je zapisal ustanovitelj Facebooka.

Svoje trditve je podkrepil s primeri že uveljavljenih sprememb, na primer, da je Facebook pred nekaj leti začel svojim uporabnikom prikazovati več prispevkov njihovih prijateljev in družinskih članov namesto tako imenovanih viralnih videov. Stopil je tudi v bran načrtu, da razvijejo različico omrežja Instagram za otroke, stare od deset do dvanajst let. "Realnost je, da mladi ljudje uporabljajo tehnologijo. Namesto da tehnološka podjetja to dejstvo ignorirajo, morajo razviti storitve in platforme, ki bodo izpolnile njihove potrebe in obenem poskrbele za varno okolje," je vztrajal.

V ameriškem kongresu se že dlje časa vrstijo pozivi za večji nadzor nad družbenimi omrežji, tokrat pa so se prvič tako demokrati kot republikanci strinjali, da so ukrepi potrebni. "Razlike med nami so majhne oziroma se zdijo majhne po razkritjih, ki smo jim priča," je po zaslišanju žvižgačke dejal predsednik pododbora za zaščito potrošnikov v senatnem odboru za trgovino, demokrat Richard Blumenthal iz Connecticuta.

Demokratska senatorka slovenskega rodu Amy Klobuchar iz Minnesote je opozorila, da imajo tehnološka podjetja velik vpliv v ameriški prestolnici in so v preteklosti uspešno blokirala reforme. "Lobisti so za vsakim vogalom. Facebook in druga podjetja razmetavajo veliko denarja in ljudje jih poslušajo," je dejala.

Vendar pa bi lahko zaslišanje 37-letne Haugenove privedlo do sprememb, podobno kot se je pred leti zgodilo tobačni industriji, ki je morala sprejeti zvezne regulacije.