Zaprli so Aluminijski kombinat Mostar. Na cesti je pristalo 900 zaposlenih, medtem ko je Mostar izgubil enega od simbolov svoje identitete. Da je to točka, s katere ni vrnitve, me je prepričal kup člankov o zgodovini Aluminija, ki so jih objavili mostarski mediji. To so osmrtnice, zadnji pozdravi. Zaprtje Aluminija je zločin, pri katerem so sodelovale vse vojskujoče se strani v BiH. Govorimo o simbolu gospodarstva, h kateremu so vse tri strani pristopile na enak način. Bivša BiH je od danes naprej pripravljena na popolno izselitev. Hvala sveti in politični trojici na oblasti. Zgodbe okoli Aluminija ni treba analizirati, saj je končana. Pomeni potrditev, da je bil v ključavnico BiH potisnjen ključ, da so bili zaprti država in mesta, ki jih tako ni več. Če ni simbolov, ni ničesar več. In to je vrli novi svet, kakršnega si je zamislil kdo ve kdo. Človek brez pomena je robot. Odtujen. Nesposoben komunicirati, saj tudi jezik izgubi svoj namen.
Če ni simbolov, ni ničesar več. In to je vrli novi svet, kakršnega si je zamislil kdo ve kdo
Ni majhna stvar uničiti neki mikrokozmos, burno preteklost, v kateri so napredek gradile najlepše zgodbe, propad pa tiste žaljivo neumne, najbolj krvave in najbolj krute